1. Ali moram za vsako uporabo tujega avtorskega dela pridobiti dovoljenje avtorja?

V avtorskem pravu velja splošno pravilo “Vse pravice pridržane”, v skladu s katerim je za uporabo tujih avtorskih del potrebno pridobiti dovoljenje avtorja, razen če je uporaba dovoljena na podlagi izjem in omejitev avtorske pravice [Bogataj Jančič et al., 2018, str. 11-14], kot so določene v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP).

2. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni zato, da se tuje avtorsko delo lahko uporabi na podlagi izjem in omejitev avtorske pravice?

Izjeme in omejitve avtorske pravice so urejene v členih 46-57 ZASP. 46. člen ZASP vsebuje generalno klavzulo in določa, da so vsebinske omejitve avtorske pravice dopustne v primerih, ki so določeni v oddelku vsebinske omejitve avtorske pravice, s tem, da je a) obseg takšne uporabe avtorskih del omejen glede na namen, ki ga je treba doseči, da je b) v skladu z dobrimi običaji, da c) ne nasprotuje običajni uporabi dela (objektivna omejitev) in da d) ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja (subjektivna omejitev). Ti pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. S tem je pri nas uzakonjen štiristopenjski test, ki pomeni zavezujoče navodilo sodniku, po katerih načelih naj presoja utemeljenost posamezne omejitve izključnih pravic v konkretnem primeru. Slovenski zakonodajalec je uzakonil izredno ozek krog omejitev, s čimer je sicer upošteval določene ustavne pravice drugih, ki so lahko ogrožene z avtorsko pravico, vendar je pri tem posege v avtorsko pravico kar najbolj omejil [Bogataj Jančič, 2008, str. 46, 77].

Medtem, ko 46. člen ZASP vsebuje generalno klavzulo, prek katere se presojajo vsi dopustni primeri omejitev avtorske pravice [Trampuž et al., 1997, str. 142], členi 47-57 ZASP urejajo posamezne primere omejitev in kot taki določajo dodatne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za dopustno uporabo avtorskega dela na podlagi določene izjeme ali omejitve.

3. V kakšni obliki mora biti dovoljenje dano?

Skladno z 80/1 členom ZASP morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, sklenjeni v pisni obliki, če ni z ZASP določeno drugače. S tem je uzakonjeno načelo pisnosti, kar pa ne pomeni, da je pisnost pogoj za veljavnost pravnega posla [Mežnar et al., 2015, str. 95]. Kršitev obličnosti ima za posledico to, da se razmerje razlaga v korist avtorja.

Obličnosti je primeroma zadoščeno, če listino podpišeta obe stranki, ali če vsaka stranka podpiše izvod listine, ki je namenjen drugi stranki. Prav tako se stranki lahko sporazumeta po e-mailu ali podobnem načinu komunikacije, saj se skladno s 13/1 členom Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (v nadaljevanju: ZEPEP) šteje, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo.

4. Ali je mogoče prevzeti vse pravice na enkrat?

Iz 21/2 člena ZASP izhaja, da je uporaba avtorskega dela dopustna, če je avtor v skladu z ZASP in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico, razen če ni z ZASP drugače določeno.

S pravnim poslom je mogoče prenašati zgolj posamične materialne ali druge pravice avtorja (70/2 člen ZASP), ki morajo v pogodbi biti naštete po nazivih, členih ali opisno [Trampuž et al., 1997, str. 183].

V kolikor je avtor materialne avtorske in druge pravice že prenesel na drugo osebo, s čimer je ta postala imetnik pravic, je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje za uporabo dela od imetnika pravic (21/2 člen ZASP).

ZASP določa izjeme in omejitve avtorskih pravic, ki so urejene v členih 46-57. Ker primeri iz teh členov predstavljajo izjeme od splošnega pravila, je izjeme potrebno obravnavati in razlagati ozko, torej restriktivno. Pri presoji omejitev gre za tehtanje interesov in vrednot obeh strani v vsakem konkretnem primeru, pri tem bodo morali biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP [Trampuž et al., 1997, str. 141].