1. Kako lahko obravnavamo npr. slikanico pri pouku (mladinske) književnosti, in sicer tako, da bi upoštevali avtorske pravice (avtor, ilustrator) in da ne bi prikrajšali študente za obravnavo slikanice v študijske namene?

Vprašanje se osredotoča na možnosti uporabe tujih avtorskih del pri pouku oziroma za izobraževalne namene. Delo se lahko uporabi na podlagi ustreznega dovoljenja imetnika pravic (21/2 člen ZASP) ali na podlagi izjem ali omejitev avtorskih pravic, ki so urejene v ZASP.

ZASP ureja pravno podlago za prosto uporabo tujega avtorskega dela za namene pouka v 49/1 členu.

Za prosto uporabo tujega avtorskega dela na podlagi izjeme morajo biti izpolnjeni tudi splošni pogoji iz 46. člena ZASP.

Iz 1. točke 49/1 člena ZASP izhaja, da je za namene pouka prosto javno izvajanje in javna priobčitev objavljenih del v obliki neposrednega pouka. Pravica javnega izvajanja obsega tri pravice: javno recitirati, javno glasbeno izvajati ter javno uprizarjati. Priobčitev javnosti pa vključuje zlasti pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja in pravico dajanja na voljo javnosti. Za uporabo, ki je skladna z 49/1 členom ZASP, morata biti izpolnjena pogoja, da je avtorsko delo objavljeno in tako že dostopno širši javnosti, in da se uporablja med neposrednim poukom. Neposredni pouk pomeni pouk v živo. [Trampuž et al., 1997, str. 151]

V skladu z 49/2 členom ZASP je pri prosti uporabi avtorskega dela za namene pouka potrebno navesti vir in avtorstvo.

Dodatno velja upoštevati tudi izjemo za citiranje za namene ponazoritve, soočenja ali napotitve, ki je določena v 51. členu ZASP. 51/1 člen ZASP določa pogoje za dopustno citiranje in dopušča prosto navajanje odlomkov objavljenega dela ali posamičnih objavljenih del s področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije, ob izpolnjenih splošnih pogojih iz 46. člena ZASP. Ključno je, da je uporaba dovoljena, če je storjena z citirnim namenom, torej da se delo uporablja z namenom ponazoritve, soočenja ali napotitve. Dodatno mora biti izpolnjen pogoj, da je delo, ki je nosilec citata in v okviru katerega se torej citat uporabi, bistveno obsežnejše od citata samega, ki je tako uporabljen zgolj v omejenem obsegu.

Slikanico se pri pouku lahko uporablja samo, če gre za neposredni pouk, torej pouk v živo, v skladu s 1. točko 49/1 člena ZASP oziroma, če se dele slikanice uporablja za namene citiranje v skladu s pogoji, ki jih določa 51. člen ZASP. Slikanico se lahko uporablja tudi, če so morebiti izpolnjeni pogoji iz drugih členov, ki jih ureja ZASP npr. parodiranje.

2. Kako je s predvajanje pesmi, ki je objavljena na Youtubu? Pri predstavitvi je povedan in napisan avtor in izvajalec pesmi.

Vprašanje se nanaša na dopustnost uporabe tujega avtorskega dela pri izobraževanju na način, da se javno prikaže, ob predpostavki, da je avtorstvo ustrezno priznano (18. člen ZASP), pri čemer iz vprašanja ni povsem jasno, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi se delo prikazuje (ali v razredu v živo ali gre za izobraževanje na daljavo).

Delo se lahko uporabi na podlagi ustreznega dovoljenja imetnika pravic (21/2 člen ZASP) ali na podlagi izjem ali omejitev avtorskih pravic, ki so urejene v ZASP.

Vsebinska omejitev avtorske pravice za namene pouka je urejena v 1. točki 49/1 člena ZASP, ki omogoča prosto priobčitev javnosti objavljenih del v obliki neposrednega pouka, ob izpolnjevanju splošnih pogojev iz 46. člena ZASP. Predvajanje pesmi, ki je objavljena na YouTube-u, je tako pri pouku v živo avtorskopravno dopustna.

V primeru, da gre za izobraževanje na daljavo, odgovor ni enostaven. 1. točka 49/1 člena ZASP namreč določa, da je javno izvajanje objavljenih del prosto le za namene neposrednega pouka, pri čemer morata skladno z 49/2 členom ZASP biti navedena vir in avtorstvo dela, če je navedeno na avtorskem delu. Kot neposreden pouk se po trenutno veljavni zakonodaji razume pouk v živo [Trampuž et al., 1997, str. 151].

Na zaključek, da referenca na neposredni pouk omejuje izjemo iz 1. točke 49/1 člena ZASP na pouk v živo, napeljuje tudi navezava neposrednega pouka na pravico javnega izvajanja (26. člen ZASP), ki vsebuje pravico javnega recitiranja z živo izvedbo, pravico javnega glasbenega izvajanja z živo izvedbo in pravico javnega uprizarjanja z odrsko uprizoritvijo [Xalabarder, 2009, str. 78-79]. Z novelo ZASP-G leta 2015 je bila dodana tudi priobčitev javnosti objavljenih del za namene pouka, ki obsega tudi pravico dajanja na voljo javnosti iz 32.a člena ZASP, kar odpira vprašanje, ali bi morda bilo mogoče na podlagi te izjeme avtorskopravno skladno uporabljati avtorska dela tudi med poukom na daljavo. Vendar glede na to, da se zakonodajalec, čeprav je dodal, da se izjema nanaša na priobčitev javnosti, ni odločil spremeniti pogoja, da se avtorska dela uporabljajo le med neposrednim poukom, ne moremo z gotovostjo sklepati, da je namen zakonodajalca bil omogočiti takšno javno izvajanje kot tudi priobčitev javnosti tujih avtorskih del tudi pri pouku na daljavo. Iz SSKJ izhaja, da se beseda “neposreden” razlaga kot “ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega”, kar bi lahko pomenilo brez uporabe spletnih platform kot vmesnikov za komunikacije. Skladno s tem sinhronost oz. istočasnost ne bi igrala vloge in prav tako dvosmernost komunikacije, ki bi torej potekala v realnem času, a prek spletnih platform, ne bi imela za posledico opredelitev pouka prek spletnih platform kot neposreden pouk.

Iz tega sledi, da bi javno izvajanje in priobčitev javnosti objavljenih del med poukom v živo in za namene pouka, ob izpolnjenih pogojih iz 46. člena ZASP, bilo dopustno, javno izvajanje in priobčitev javnosti objavljenih del med poukom prek spletnih platform pa po drugi strani najverjetneje ne in bi posledično bilo potrebno pridobiti dovoljenje avtorja (21/2 člen ZASP), saj se kot neposredni pouk najverjetne razume zgolj pouk v živo.

Premisliti velja, ali lahko odgovor na to vprašanje vsaj med izrednim stanjem kot je pandemija COVID-19, ponudi sklicevanje na človekove pravice in temeljne svoboščine kot zunanje omejitve avtorskih pravic. V primeru morebitnega spora bi sodišče namreč lahko ubralo pot uravnovešene razlage pravic do izobraževanja, obveščanja in svobode znanosti na eni strani ter izključnih pravic avtorjev in imetnikov pravic na drugi strani, s čimer bi se lahko utemeljevalo, da so izobraževalne dejavnosti, ki so v javnem interesu, a se izvajajo na daljavo, lahko bile enakovredne tistim, ki se izvajajo v prostorih izobraževalnih ustanov [Teresa Nobre]. Uspešnost uporabe zunanjih omejitev avtorske pravice (torej argumentov, ki bi temeljili na človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah in ne zgolj na izjemah in omejitvah, kot so določene v 46. do 57. Členu ZASP) bila v veliki meri odvisna od sodišča, ki bi odločalo v primeru konkretnega spora.

Ob tem kaže izpostaviti, da se na tem področju v prihodnje obetajo spremembe, saj se junija 2021 izteče rok za implementacijo Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju: DSM Direktiva), ki v 5. členu določa izjemo za uporabo del in drugih predmetov varstva v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja, ki bo vzpostavila pravno podlago za ustrezno ureditev tega področja. Številne izobraževalne institucije so se v času javne razprave odzvale na vabilo, da posredujejo svoja stališča glede primerne implementacije v slovenski pravni red.

3. Ali lahko učitelj v oddelku podaljšanega bivanja predvaja glasbo ali risanko iz YouTube-a?

Zastavljeno vprašanje se nanaša na obseg 1. točke 49/1 člena ZASP, ki sicer določa, da je dopustno prosto uporabiti tuje avtorsko delo tako, da se priobči javnosti. Pri tem pa sta postavljena pogoja, da se avtorsko delo priobči pri neposrednem pouku in za namene pouka.

Medtem, ko bi se v tem primeru dejanje predvajanja glasbenega ali avdiovizualnega dela lahko štelo, da izpolnjuje pogoj “neposrednosti”, ni mogoče enostavno reči, da je izvršeno v sklopu “pouka”. Čeprav besedna zveza “neposredni pouk” iz 1. točke 49/1 člena ZASP obsega vse vrste pouka, ne samo striktno šolski pouk, je potrebno od primera do primera presoditi, ali bi se v tem primeru podaljšano bivanje lahko štelo za “pouk” ali zgolj za zabavo med podaljšanim bivanjem in v luči tega presoditi dopustnost uporabe del. V primeru, da niso izpolnjeni pogoji za pouk, prosta uporaba na podlagi izjem ali omejitev avtorske pravice ne bi bila dovoljena, in bi zato za avtorskopravno skladno uporabo dela bilo potrebno pridobiti dovoljenje avtorja (21/2 člen ZASP).

4. Videokonferenčno izvajanje pouka je sinhrono, kot neposredni pouk.

Izjava se nanaša na 1. točko 49/1 člena ZASP, ki določa, da je javno izvajanje objavljenih del prosto le za namene neposrednega pouka, pri čemer morata skladno z 49/2 členom ZASP biti navedena vir in avtorstvo dela, če je navedeno na avtorskem delu. Po trenutno veljavni zakonodaji se kot neposredni pouk najverjetneje razume zgolj pouk v živo.

Iz tega sledi, da bi javno izvajanje in priobčitev javnosti objavljenih del (npr. predvajanje posnetkov z YouTuba) med poukom v živo in za namene pouka, ob izpolnjenih pogojih iz 46. člena ZASP, (bilo dopustno, javno izvajanje in priobčitev javnosti objavljenih del med poukom prek spletnih platform oziroma spletnih orodij pa po drugi strani najverjetneje ne bi bilo avtorskopravno skladno in bi posledično bilo potrebno pridobiti dovoljenje avtorja oz. imetnika pravic (21/2 člen ZASP).

5. Trenutni dogodek smatram za prenos. Drugače pa razumem Zoom – dvosmerna komunikacija, torej je zoom v živo ali ni?

Vprašanje se nanaša na definicijo neposrednega pouka, ki ga 1. točka 49/1 člena ZASP predpostavlja kot pogoj za prosto javno izvajanje ter priobčitev javnosti objavljenih del za namene pouka. Po trenutno veljavni zakonodaji se kot neposredni pouk najverjetneje razume zgolj pouk v živo.

6. Kaj se v živo ne pojmuje, kot v realnem času?

Vprašanje se nanaša na definicijo neposrednega pouka, ki izhaja iz izjeme, urejene v 1. točki 49/1 člena ZASP, katera omogoča prosto uporabo tujega avtorskega dela za namene pouka. Po trenutno veljavni zakonodaji se kot neposredni pouk najverjetneje razume zgolj pouk v živo.

7. Ali se lahko na zoomu deli scan naloge iz učbenika, da dijaki lahko lažje sledijo poteku pouka.

Vprašanje se nanaša na dopustnost reproduciranja in priobčitve javnosti tujega avtorskega dela prek spletnih platform za namene pouka.

Skladno s 50/3 členom ZASP lahko javni arhivi, javne knjižnice, muzeji ter izobraževalne in znanstvene ustanove za lastne potrebe prosto reproducirajo delo na kateremkoli nosilcu, če to storijo iz lastnega primerka in če pri tem nimajo namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi, pri čemer morajo istočasno biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP.

Iz 23/1 člena ZASP izhaja, da je pravica reproduciranja izključna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnim koli sredstvom ali v katerikoli obliki, pri čemer skladno z 23/2 členom ZASP to pomeni, da se delo reproducira zlasti na način, da se ga shrani v elektronski obliki, tj. skenira.

Deljenje scana avtorskega dela prek spletnih platform predstavlja dajanje na voljo javnosti. 32.a člen ZASP določa, da je pravica dajanja na voljo javnosti izključna pravica, da se po žici ali brezžično, delo naredi dostopno javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njega s kraja in v času, ki ju sami izberejo. Skladno z 22/2 členom ZASP je pravica dajanja na voljo javnosti ena izmed pravic, ki so zaobsežene v pravici do priobčitve javnosti.

Pri vprašanju dopustnosti deljenja scanov iz učbenika preko platforme Zoom je potrebno oceniti, ali takšna uporaba avtorskih del spada v okvir Skupnega sporazuma o reproduciranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena ZASP v vrtcih in šolah v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Sporazum), ki je sklenjen med Slovensko avtorsko in založniško organizacijo za pravice reproduciranja GIZ (v nadaljevanju: SAZOR) in reprezentativnimi združenji vrtcev in šol.

Skladno s svojim 2. členom se Sporazum uporablja za reproduciranje oziroma fotokopiranje avtorskih del, ki se jih uporablja kot dopolnilno učno gradivo pri izvajanju javno veljavnih vzgojno-izobraževalnih programov. Iz 2/3 člena Sporazuma izhaja, da pravica reproduciranja po tem Sporazumu obsega mehanično fotokopiranje, ki se izvaja s pomočjo fotokopirnih strojev, faksov, tiskalnikov in drugih podobnih naprav z istim učinkom, kot so več funkcionalne naprave in podobno reproduciranje avtorskega dela. Sporazum sicer v 2/4 členu določa, da se njegova uporaba nanaša tudi na priobčitev javnosti skeniranih avtorskih del s strani učiteljev pri izvajanju pouka z elektronskim medijem, kar pa je problematično, saj SAZOR kot kolektivna organizacija nima dovoljenja za kolektivno upravljanje s pravico priobčitve javnosti in posledično nima podlage za sklepanje skupnih sporazumov glede te pravice. Ne glede na to se Sporazum nikakor ne nanaša na pravico dajanja na voljo javnosti iz 32.a člena ZASP, pod katerega bi spadalo npr. dejanje deljenja scana učbenika preko Zoom platforme.

Nadalje je potrebno izpostaviti, da iz 7. člena Sporazuma izrecno izhaja, da se ne nanaša na učbenike, delovne zvezke in druga učna gradiva, ki so izdana kot avtorska dela v skladu z ZASP. Iz navedenega torej sledi, da se določbe Sporazuma ne uporabljajo pri presoji dopustnosti deljenje scanov učbenika preko platforme Zoom.

Iz tega razloga bi se za priobčitev javnosti reproduciranih oziroma skeniranih avtorskih del prek spletnih platform kot je Zoom, bi bilo potrebno pozornost nameniti 1. točki 49/1 člena ZASP. Določa, da je za namene pouka prosto javno izvajanje in priobčitev javnosti objavljenih del v obliki neposrednega pouka, pri čemer pa morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP. Glede na to, da se po trenutno veljavni zakonodaji kot neposreden pouk [V22] najverjetneje razume zgolj pouk v živo, ne bi bilo mogoče uporabiti izjeme iz 1. točke 49/1 člena ZASP in bi posledično bilo deljenje skeniranega dela avtorskopravno dopustno zgolj ob pridobitvi dovoljenja avtorja.

8. Torej je uporaba You tube posnetkov v spletni učilnici prepovedana?

Vprašanje se osredotoča na to, ali se lahko tuja avtorska dela prosto uporabljajo na način, da se objavijo v spletni učilnici. Pri tem je potrebno razlikovati dve situaciji. Prvič, objavo povezave do posnetka na YouTube spletni platformi, in drugič, prenos posnetka z YouTube spletne platforme ter nalaganje tega posnetka v spletno učilnico.

Skladno z veljavno zakonodajo velja, da je objava povezav do spletnih strani, na katere so naložena tuja avtorska dela, dovoljena. Glede prenosa posnetka z YouTube in poznejšega nalaganja v spletno učilnico, po drugi strani velja, da je za takšno uporabo načeloma potrebno pridobiti dovoljenje avtorja oziroma imetnika pravic razen, ko avtor objavi avtorsko delo na YouTube pod CC-BY licenco, kar pomeni, da je takšno delo dovoljeno uporabljati ob priznanju avtorstva.

Če posnetka ni mogoče uporabiti na podlagi CC-BY licence in ustrezno dovoljenje avtorja oziroma imetnika pravic ni bilo pridobljeno, bi se v primeru konkretnega spora presojalo, ali je mogoče uporabiti izjemo iz 1. točke 49/1 člena ZASP, ki določa, da je za namene pouka prosto javno izvajanje in priobčitev javnosti objavljenih del v obliki neposrednega pouka, pri čemer pa morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP. Glede na to, da se po trenutno veljavni zakonodaji za neposreden pouk najverjetneje lahko šteje zgolj pouk v živo, ne bi bilo mogoče uporabiti izjeme iz 1. točke 49/1 člena ZASP in bi posledično bilo prenos dela in njegovo poznejše nalaganje v spletno učilnico avtorskopravno dopustno zgolj ob pridobitvi dovoljenja avtorja.

9. V spletni učilnici imam povezavo na razne spletne strani, namenjene samo za dodatno razlago dijakom, za dodatno razumevanje snovi. Ali s tem kršim zakon?

Skladno z veljavno zakonodajo je objava povezav do spletnih strani, na katere so naložena tuja avtorska dela, dovoljena.

10. Ali lahko v spletni učilnici uporabim posnetek – razlago snovi iz youtuba, kjer je javno dostopen?

Glej zgoraj: vprašanji 8. in 9.

11. Če e-učilnica omogoča prikaz fotografije/videa samo z uporabo spletne povezave (gradiva ne prenašamo in shranjujemo), ali je to dovoljeno?

Vprašanje se nanaša na dopustnost objav povezav do spletnih strani, kjer je avtorsko delo objavljeno. Posredovanje povezav prek spletnih učilnic je dovoljeno.

12. Ali lahko prek e-učilnice delimo gradivo z zaprtim dostopom, če ima organizacija plačan dostop (delimo gradivo namesto povezave)?

Vprašanje se nanaša na to, ali je dopustno uporabljati tuje avtorsko delo na način, da se le-tega priobči javnosti prek spletne učilnice. Pri tem bi najprej bilo potrebno konkretizirati pomen formulacije “plačan dostop”, saj uporabnik načeloma pridobi dostop na podlagi dovoljenja za uporabo oziroma na podlagi sklenitve avtorskopravne pogodbe. Od njune vsebine pa je odvisno, kako lahko uporabnik uporablja gradiva z zaprtim dostopom, in v našem konkretnem primeru, ali uporabnik lahko deli gradivo prek e-učilnice.

V primeru, da takšna uporaba ne bi bila mogoča na podlagi dovoljenja za uporabo ali avtorskopravne pogodbe, bi bilo potrebno pozornost nameniti 1. točki 49/1 člena ZASP. Slednji določa, da se za namene pouka tuje avtorsko delo lahko javno izvaja in priobči javnosti le v obliki neposrednega pouka, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP. Glede na to, da e-učilnice najverjetneje ni mogoče opredeliti kot neposredni pouk, bi za dopustno reproduciranje tujega avtorskega dela (gradiva) bilo potrebno pridobiti dovoljenje avtorja.

13. Ali kljub navedenemu avtorju v spletni učilnici ni dovoljeno njegovega dela objavljati?

Vprašanje se nanaša na to, ali je dovoljeno uporabiti tuje avtorsko delo na način, da se reproducira in priobči javnosti z objavo v spletni učilnici, če se ob tem ustrezno upošteva pravica do priznanja avtorstva.

Iz 23/1 člena ZASP izhaja, da je pravica reproduciranja izključna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnim koli sredstvom ali v katerikoli obliki, pri čemer skladno z 23/2 členom ZASP to pomeni, da se delo reproducira zlasti na način, da se ga shrani v elektronski obliki.

Deljenje avtorskega dela prek spletnih platform predstavlja dajanje na voljo javnosti. 32.a člen ZASP določa, da je pravica dajanja na voljo javnosti izključna pravica, da se po žici ali brezžično, delo naredi dostopno javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njega s kraja in v času, ki ju sami izberejo. Skladno z 22/2 členom ZASP je pravica dajanja na voljo javnosti ena izmed pravic, ki so zaobsežene v pravici do priobčitve javnosti.

V tem primeru bi se lahko presojalo, ali je mogoče uporabiti izjemo iz 1. točke 49/1 člena ZASP, ki določa, da je za namene pouka prosto javno izvajanje in priobčitev javnosti objavljenih del v obliki neposrednega pouka, pri čemer pa morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP. Glede na to, da se po trenutno veljavni zakonodaji kot neposreden pouk najverjetneje razume zgolj pouk v živo, ne bi bilo mogoče uporabiti izjeme iz 1. točke 49/1 člena ZASP in bi posledično bilo objavljanje tujega avtorskega dela v spletni učilnici avtorskopravno dopustno zgolj ob pridobitvi dovoljenja avtorja.

14. Učenci samostojno rešijo doma dve strani nalog v delovnem zvezku, ki ga imajo v fizični obliki. Zanima me, ali jim lahko kot njihova učiteljica, naložim rešitve v spletno učilnico (npr. sama rešim vaje v delovnem zvezku, jih slikam in sliko naložim v spletno učilnico ali pošljem po mailu)? Zraven slike navedem vir.

Vprašanje se osredotoča na to, ali je po veljavni zakonodaji dopustno priobčiti javnosti avtorsko delo, ki je predelano za namene pouka.

V avtorskem pravu velja splošno pravilo “Vse pravice pridržane”, v skladu s katerim je za uporabo tujih avtorskih del potrebno pridobiti dovoljenje avtorja, razen če je uporaba dovoljena na podlagi izjem in omejitev avtorske pravice [Bogataj Jančič et al., 2018, str. 11-14]. Relevantne izjeme v tem primeru so določene v 50/2 členu ZASP za reporoduciranje, 52/1 členu ZASP za proste predelave in v 1. točki 49/1 člena ZASP za pouk.

Reproduciranje tujih avtorskih del je prosto, če gre za lastno uporabo [Bogataj Jančič et al., 2007, str. 176-177]. 50/2 člen ZASP namreč določa, da fizična oseba lahko prosto reproducira delo na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki, na katerem koli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, če primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP [Repas, 2016, str. 19-20]. Ko ni mogoče uporabiti dela na podlagi izjeme za reproduciranje, je za takšno uporabo potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje avtorja.

V zvezi s prosto predelavo je potrebno upoštevati izjemo iz 53/1 člena ZASP, ki v 3. in 4. točki določa, da je predelava objavljenega dela prosta, če gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, ki jo zahteva namen te uporabe in če gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, pa je avtorjevo nasprotovanje predelavi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Za avtorskopravno skladno predelavo objavljenega dela morajo, poleg že navedenih, biti izpolnjeni tudi pogoji iz 46. člena ZASP. Glede na to, da gre pri reševanju nalog v delovnem zvezku najverjetneje za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, bi takšna uporaba tujega avtorskega dela bila avtorskopravno dovoljena. Če navedeni pogoji ne bi bili izpolnjeni, bi za predelavo bilo potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje avtorja.

Izjema iz 1. točke 49/1 člena ZASP določa, da je za namene pouka prosto javno izvajanje in priobčitev javnosti objavljenih del v obliki neposrednega pouka, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP. Glede na to, da se po trenutno veljavni zakonodaji kot neposreden pouk najverjetneje razume zgolj pouk v živo, ne bi bilo mogoče uveljaviti izjeme iz 1. točke 49/1 člena ZASP in bi posledično bilo nalaganje predelanega avtorskega dela v spletno učilnico avtorskopravno dopustno zgolj ob pridobitvi dovoljenja avtorja.

Pri vprašanju dopustnosti nalaganja scanov delovnega zvezka v spletne učilnice je potrebno oceniti tudi, ali takšna uporaba avtorskih del spada v okvir Sporazuma. Iz 7. člena Sporazuma izrecno izhaja, da se ne nanaša na učbenike, delovne zvezke in druga učna gradiva, ki so izdana kot avtorska dela v skladu z ZASP. Iz navedenega torej sledi, da se določbe Sporazuma ne uporabljajo pri presoji dopustnosti deljenje scanov delovnega zvezka v spletne učilnice.

15. Ali lahko del knjige (ali celo) skeniram in objavim na e-učilnico za učence, ker preko knjižnic ni dosegljiva vsem učencem v času omejenega prehajanja občin..?

Vprašanje se nanaša na dopustnost uporabe tujega avtorskega dela na način, da se ga v delu ali v celoti reproducira in da na voljo javnosti. V tem primeru bi se presojalo, ali je mogoče uporabiti izjemi iz 50/3 člena ZASP in 1. točke 49/1 člena ZASP.

Skladno z izjemo iz 50/3 člena ZASP lahko javni arhivi, javne knjižnice, muzeji ter izobraževalne in znanstvene ustanove za lastne potrebe prosto reproducirajo delo na kateremkoli nosilcu, če to storijo iz lastnega primerka in če pri tem nimajo namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi, pri čemer morajo istočasno biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP.

Pri vprašanju dopustnosti nalaganja scanov knjige v spletne učilnice je potrebno oceniti tudi, ali takšna uporaba avtorskih del spada v okvir Sporazuma. Iz 7. člena Sporazuma izrecno izhaja, da se ne nanaša na učbenike, delovne zvezke in druga učna gradiva, ki so izdana kot avtorska dela v skladu z ZASP. Iz navedenega torej sledi, da se določbe Sporazuma ne uporabljajo pri presoji dopustnosti deljenja scanov knjig v e-učilnicah.

Pri presoji, ali je, potem ko so tuja avtorska dela dopustno reproducirana oziroma skenirana na podlagi izjeme iz 50/3 člena ZASP, dopustno tudi priobčiti javnosti takšna skenirana avtorska dela prek e-učilnic, bi bilo potrebno upoštevati 1. točko 49/1 člena ZASP. Slednja določa, da je za namene pouka prosto javno izvajanje in priobčitev javnosti objavljenih del v obliki neposrednega pouka, pri čemer pa morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP. Glede na to, da se po trenutno veljavni zakonodaji kot neposreden pouk najverjetneje razume zgolj pouk v živo, ne bi bilo mogoče uporabiti izjeme iz 1. točke 49/1 člena ZASP in bi posledično bilo deljenje skeniranega dela avtorskopravno dopustno zgolj ob pridobitvi dovoljenja avtorja.

Del tujega pisanega dela se lahko prosto uporabi zgolj skladno z izjemo za citate iz 51. člena ZASP (ob izpolnjenih pogojih iz 46. člena ZASP), pri čemer mora biti izpolnjen citirni namen, kar pomeni, da je odlomek objavljenega dela uporabljen z namenom ponazoritve, soočenja ali napotitve ter pogoj, da je delo, ki je nosilec citata in v okviru katerega se torej citat uporabi, bistveno obsežnejše od citata samega, ki je tako uporabljen zgolj v omejenem obsegu.

16. Kako je z avdioposnetki in videoposnetki iz učbenikov – ali jih lahko uporabimo v spletnih učilnicah?

Zastavljeno vprašanje se nanaša na možnost dopustne uporabe tujih avdiovizualnih del tako, da se objavijo v šolski spletni učilnici. Načeloma je vselej potrebno pridobiti soglasje imetnika pravic. Vendar 1. točka 49/1 člena ZASP določa izjemo, po kateri je dopustno prosto uporabljati avtorska dela na način, da se priobčijo javnosti v obliki neposrednega pouka, pri čemer morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 46. člena ZASP. Glede na to, da se po trenutno veljavni zakonodaji kot neposreden pouk najverjetneje razume zgolj pouk v živo, ne bi bilo mogoče uporabiti izjemo iz 1. točke 49/1 člena ZASP in bi posledično bilo deljenje avdiovizualnih del iz učbenikov avtorskopravno dopustno zgolj ob pridobitvi dovoljenja avtorja.

17. Ali se lahko besedilo , ki ga dobiš na Wikipediji prosto uporablja pri pouku na daljavo (v navodilih)?

Vprašanje se nanaša na to, ali se tuja avtorska dela, ki so objavljena na Wikipediji, lahko prosto uporabljajo za namene pouka.

Wikipedia je dana na voljo pod licenco CC BY-SA (priznanje avtorstva-deljenje pod enakimi pogoji). Iz tega sledi, da je uporabnikom dovoljeno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, če ustrezno navedejo avtorja in delijo avtorsko delo oz. njegove predelave naprej pod istimi pogoji. Skladno s tem je dopustno uporabiti avtorska dela z Wikipedije pri pouku na daljavo, npr. na način, da se tuje avtorsko delo navede v lastnem avtorskem delu (navodilih).

18. Kako pa je z uporabo dijaških esejev, nalog, ki jih ocenijo zunanji ocenjevalci – ali jih šola lahko objavi na svoji spletni strani oz intranetu, z imenom ali brez imena avtorja, in posamezne primere iz te naloge profesorji, učitelji vzamejo iz besedila in uporabijo pri pouku kot konkretne primere, kaj je dobro in kaj ni dobro.

Vprašanje se nanaša na dopustnost uporabe tujih avtorskih del na način, da se objavijo na spletni strani in na način, da se avtorska dela javno izvajajo.

V avtorskem pravu velja splošno pravilo “Vse pravice pridržane”, v skladu s katerim je za uporabo tujih avtorskih del potrebno pridobiti dovoljenje avtorja, razen če je uporaba dovoljena na podlagi izjem in omejitev avtorske pravice [Bogataj Jančič et al., 2018, str. 11-14]. Relevantno izjemo od splošnega pravila predstavlja 1. točka 49/1 člena ZASP, ki omogoča prosto javno izvajanje in priobčitev javnosti del v obliki neposrednega pouka, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP.

Objave tujih avtorskih del (esej ali naloga dijaka) na spletni strani ali intranetu niso proste na podlagi izjeme iz 1. točke 49/1 člena ZASP in je posledično za takšno uporabo del potrebno pridobiti dovoljenje avtorja. Po drugi strani se tuja avtorska dela (esej ali naloga dijaka) lahko na podlagi izjeme iz 1. točke 49/1 člena ZASP prosto javno izvajajo za namene pouka in uporabljajo v obliki neposrednega pouka, ki se po trenutno veljavni zakonodaji najverjetneje razume zgolj kot pouk v živo.

Ob tem velja opozoriti na morebiten poseg v varstvo zasebnosti, pri čemer bi bilo potrebno pridobiti posebno dovoljenje.

19. Kako je z izdelki, ki jih učenci/dijaki ustvarijo na tekmovanjih (npr. pisna besedila, projektne naloge…)?

Vprašanje se nanaša na to, ali so izdelki učencev oziroma dijakov avtorska dela, in ali je taka avtorska dela dopustno uporabljati.

5. člen ZASP določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni z ZASP drugače določeno. Če izdelek učenca ali dijaka izpolnjuje naštete kriterije, se ga smatra kot avtorsko delo.

V tem primeru velja, da je za njegovo uporabo potrebno pridobiti dovoljenje avtorja, oziroma imetnika pravic, ki je v tem primeru najverjetneje organizator tekmovanja, če je pravilnik tekmovanja določil prenos materialnih avtorskih in drugih pravic z učenca oziroma dijaka na organizatorja tekmovanja. Delo se lahko pod določenimi pogoji tudi prosto uporabi na podlagi vsebinskih omejitev avtorske pravice, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP. Tako je na primer dopustno javno izvajanje in priobčitev javnosti avtorskega dela za namene pouka in v obliki neposrednega pouka v skladu z 49/1 členom ZASP.

Dovoljeno je na primer tudi citiranje (50/1 čen ZASP) v skladu z namenom ponazoritve, soočenja ali napotitve, ob izpolnjenem pogoju, da je delo, ki je nosilec citata in v okviru katerega se torej citat uporabi, bistveno obsežnejše od citata samega, ki je tako uporabljen zgolj v omejenem obsegu.

20. Kako je z objavo likovnih del učencev na spletni strani OŠ pod kategorijo Virtualna likovna razstava učencev – razstava likovnih del. (likovna dela nastanejo v okviru rednega izobraževanje pri predmetu likovne umetnosti). Likovni izdelek je avtorsko delo učenca/učenke in zato – kdaj se lahko, oz., če se sploh lahko dela objavijo. Šola ima iz strani staršev/skrbnikov podpisane izjave, iz vidika zagotavljanja varstva osebnih podatkov, v katerih je ena izmed postavk tudi :… podpisani dovoljuje objavo uspehov učenca na tekmovanjih, objavo njegovih dosežkov. Ali je to dovolj, tudi za objavo likovnih izdelkov? oz. kaj pod objavo sme biti zapisano: samo ime in/ali priimek učenca in/ali lahko tudi razred učenca?

Prvo vprašanje se nanaša na to, ali je dopustno uporabiti tuja avtorska (likovna) dela na način, da se jih objavi na spletni strani.

V avtorskem pravu velja splošno pravilo “Vse pravice pridržane”, v skladu s katerim je za uporabo tujih avtorskih del potrebno pridobiti dovoljenje avtorja, razen če je uporaba dovoljena na podlagi izjem in omejitev avtorske pravice [Bogataj Jančič et al., 2018, str. 11-14].

1. točka 49/1 člena ZASP določa izjemo, po kateri je dopustno prosto uporabljati tuja avtorska dela na način, da se priobčijo javnosti v obliki neposrednega pouka, pri čemer morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 46. člena ZASP. Glede na to, da se po trenutno veljavni zakonodaji kot neposreden pouk najverjetneje razume zgolj pouk v živo, za objave na spletni strani ne bi bilo mogoče uporabiti izjemo iz 1. točke 49/1 člena ZASP in bi posledično bilo deljenje likovnih del avtorskopravno dopustno zgolj ob pridobitvi dovoljenja avtorja.

Skladno z 80/1 členom ZASP morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z ZASP določeno drugače. S pravnim poslom pa je mogoče prenašati zgolj posamične materialne ali druge pravice avtorja (70/2 člen ZASP), ki morajo v pogodbi biti naštete po nazivih, členih ali opisno [Trampuž et al., 1997, str. 183]. Najverjetneje formulacija opisa “dovoljuje objavo njegovih dosežkov” ni zadostno jasna, da bi iz nje sledil sklep, da je avtor s podpisano izjavo prenesel pravico dajanja na voljo javnosti in posledično za objavo likovnih del na spletni strani. V avtorskem pravu velja, da se vse nejasnosti razlagajo v korist avtorju, zato bi bilo priporočljivo, da izobraževalna ustanova za ustrezen prenos pravice dajanja na voljo javnosti uporabi jasnejši opis.

Drugo vprašanje predpostavlja, da je uporaba avtorskega dela dopustna in se nanaša na pravilno navajanje avtorstva. Skladno s pravico do priznanja avtorstva iz 18. člena ZASP, ima avtor tako pozitivno kot negativno pravico. Pozitivna pravica pomeni pravico, da se avtorja navede pri izkoriščanju njegovega dela. Najpogosteje bo to z osebnim imenom avtorja, ki vsebuje ime in priimek, lahko pa tudi s psevdonimom, simbolom, monogramom ali drugim znamenjem. Na drugi strani pa negativna pravica predstavlja pravico avtorja, da se ga na delu ne navede. Tako avtor lahko objavi tudi anonimno delo ali naknadno prepove navedbo avtorstva [Trampuž et al., 1997, str. 78].