1. Glede na to, da ni še povsem jasno, kakšno vrsto pouka predstavlja pouk v spletni učilnici (ali v videokonferencah), da nas delodajalci in ministrstvo ves dosedanji čas niso opozarjali na posredno/neposredno poučevanje ali pošiljali dodatnih pravnih usmeritev, kaj lahko in česa ne smemo, da so starši želeli čim prej pridelati zvok v poučevanju na daljavo (na naši šoli smo kar nekaj časa objavljali učne vsebine na spletni strani), me zanima kazenska odgovornost v primeru uporabe odrešilnih posnetkov z Youtuba oz. kaj storiti, da zdaj, ko smo obveščeni, ne bi utrpeli škode zaradi pomanjkanja oz. nepravočasnih informacij? Odstraniti posnetke?

Čeprav je v vprašanju uporabljen izraz “kazenska odgovornost”, se vprašanje najverjetneje nanaša na vse vrste odgovornosti za posege v avtorske pravice: odškodninsko odgovornost in civilno kazen, odgovornost za prekrške ter kazensko odgovornost.

168. člen ZASP določa, da se za kršitve po ZASP uporabljajo splošna pravila o povzročitvi škode, če ni z ZASP drugače določeno. Kršilec je dolžan plačati upravičencu odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode, ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.

168/3 člen ZASP nadalje ureja civilno kazen in določa, da lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200%, če je bila pravica iz ZASP kršena namerno ali iz hude malomarnosti ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.

ZASP v členih 184-186.a ureja tudi sistem prekrškov, ko je potrebno plačati določen znesek globe. 1. točka 184/1 člena ZASP določa, da se z globo od 1.700 do 5.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, ki brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem, javno izvede, javno prenese, javno predvaja, javno prikaže, radiodifuzno oddaja, radiodifuzno retransmitira, sekundarno radiodifuzno oddaja, da na voljo javnosti, predela, avdiovizualno priredi ali kako drugače uporabi delo oziroma primerek dela.

Poleg tega se z globo od 350 do 1.500 eurov kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek (184/3 člen ZASP), ter z globo od 350 do 1.000 eurov posameznik, ki stori prekršek (184/4 člen ZASP).

Kazensko odgovornost za kršitve avtorskih pravic ureja Kazenski zakonik. V členih 147-149 Kazenskega zakonika so urejena kazniva dejanja kršitve moralnih in materialnih avtorskih ter sorodnih pravic, za katere je zagrožena denarna kazen ali zaporna kazen.

V primeru, ko se z naloženimi deli kršijo avtorske pravice, je takšna dela priporočljivo odstraniti, kar pa ne bo spremenilo dejstva, da je prekršek ali kaznivo dejanje že izvršeno, oziroma škoda povzročena.

2. Kako pa je s snemanjem staršev naših predavanj oz. učnih ur učiteljev v živo? Ali kakšen člen govori tudi o tem?

Vprašanje se osredotoča na dopustnost uporabe tujega govorjenega avtorskega dela na način, da se ga posname. Skladno s splošnim pravilom velja, da je za tovrstno uporabo dela potrebno pridobiti dovoljenje avtorja, zato bi uporaba brez dovoljenja pomenila kršitev avtorskih pravic.

Dodatno bi lahko snemanje pouka bilo problematično z vidika posega v osebnostne pravice in posega v varstvo osebnih podatkov. Nedotakljivost osebnostnih pravic je zagotovljena že na ustavni ravni, in sicer v 35. členu Ustave Republike Slovenije. Če je s posegom v osebnostne pravice nastala škoda, je na voljo odškodninski zahtevek po splošnih pravilih obligacijskega prava. Varstvo osebnih podatkov pa je zagotovljeno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1) in s Splošno uredbo o varstvu podatkov (v nadaljevanju: GDPR uredba), ki predvidevata sodno varstvo v primeru kršitev.

3. Na youtube sem objavil posnetek, ki je bil prenesen z mojega računalnika (glasba). Youtube vedno sporoči, ali je bil posnetek, ki si ga objavil, zaznan kot omejen z avtorskimi pravicami. Ta ni bil. Ali ga lahko vseeno objavim, če nisem jaz avtor?

Vprašanje se nanaša na dopustnost uporabe tujega avtorskega dela na način, da se ga objavi na spletni strani. Za tovrstno uporabo (dajanje na voljo javnosti) je potrebno pridobiti dovoljenje avtorja razen v primeru, ko je avtor objavil avtorsko delo na YouTube pod CC-BY licenco, kar pomeni, da je takšno delo dovoljeno uporabljati ob priznanju avtorstva.

Morebitna (ne)opozoritev YouTube na obstoj avtorskih pravic je nepomembna okoliščina.

4. Kakšne so sankcije (zneski) v primeru nenamernega kršenja avtorskega prava? Kako pogosta so sankcioniranja v časih dela, poučevanja na daljavo?

168. člen ZASP določa, da se za kršitve po ZASP uporabljajo splošna pravila o povzročitvi škode, če ni z ZASP drugače določeno. Kršilec je dolžan plačati upravičencu odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode, ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.

168/3 člen ZASP nadalje ureja civilno kazen in določa, da lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200%, če je bila pravica iz ZASP kršena namerno ali iz hude malomarnosti ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.

ZASP v členih 184-186.a ureja tudi sistem prekrškov, ko je potrebno plačati določen znesek globe. 1. točka 184/1 člena ZASP določa, da se z globo od 1.700 do 5.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, ki brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem, javno izvede, javno prenese, javno predvaja, javno prikaže, radiodifuzno oddaja, radiodifuzno retransmitira, sekundarno radiodifuzno oddaja, da na voljo javnosti, predela, avdiovizualno priredi ali kako drugače uporabi delo oziroma primerek dela.

Poleg tega se z globo od 350 do 1.500 eurov kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek (184/3 člen ZASP), ter z globo od 350 do 1.000 eurov posameznik, ki stori prekršek (184/4 člen ZASP).
Kazensko odgovornost za kršitve avtorskih pravic ureja Kazenski zakonik. V členih 147-149 Kazenskega zakonika so urejena kazniva dejanja kršitve moralnih in materialnih avtorskih ter sorodnih pravic, za katere je zagrožena denarna kazen ali zaporna kazen.

Pogostost sankcioniranja kršitev avtorskih pravic je odvisna od tega, v kolikšni meri se posamezni avtorji odločajo uveljavljati avtorskopravno varstvo svojih pravic. Dodatno lahko nepravilnosti ugotovi tudi tržna inšpekcija, ki opravlja nadzor nad izvajanjem določb, ki so sankcionirane v 184., 184.a in 185. členu ZASP. Kadar inšpektor ugotovi, da gre za prekršek, zaseže predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom, in z odločbo odredi, da se v določenem roku odpravijo ugotovljene nepravilnosti (186. člen ZASP).

5. Ali lahko ugotavljaš avtorsko pravico potem, ko je nekdo uporabil tvoje delo in ni objavil izvornega gradiva, na katerem je “izgradil” svoje “avtorsko” delo, ki dejansko ni bilo več avtorsko?

Vprašanje je nejasno. Iz povedanega sklepamo, da se nanaša na to, ali lahko avtor zahteva sodno varstvo v primeru, če so njegove avtorske pravice kršene na način, da je avtorsko delo bilo predelano ali reproducirano brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice.

168. člen ZASP določa, da se za kršitve po ZASP uporabljajo splošna pravila o povzročitvi škode, če ni z ZASP drugače določeno. Kršilec je dolžan plačati upravičencu odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode, ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.

168/3 člen ZASP nadalje vsebuje civilno kazen in določa, da lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200%, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne, če je bila pravica iz ZASP kršena namerno ali iz hude malomarnosti.

ZASP v členih 184-186.a ureja tudi sistem prekrškov, ko je potrebno plačati določen znesek globe.

1. točka 184/1 člena ZASP določa, da se z globo od 1.700 do 5.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, ki brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice v primerih, ko je tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem, javno izvede, javno prenese, javno predvaja, javno prikaže, radiodifuzno oddaja, radiodifuzno retransmitira, sekundarno radiodifuzno oddaja, da na voljo javnosti, predela, avdiovizualno priredi ali kako drugače uporabi delo oziroma primerek dela.

Poleg tega se z globo od 350 do 1.500 eurov kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek (184/3 člen ZASP), ter z globo od 350 do 1.000 eurov posameznik, ki stori prekršek (184/4 člen ZASP).

Kazensko odgovornost za kršitve avtorskih pravic ureja Kazenski zakonik. V členih 147-149 Kazenskega zakonika so urejena kazniva dejanja kršitve moralnih in materialnih avtorskih ter sorodnih pravic, za katere je zagrožena denarna kazen ali zaporna kazen.
V primeru, če so avtorske pravice kršene na način, da je avtorsko delo bilo predelano ali reproducirano brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, ima imetnik avtorskih pravic na voljo vsa zgoraj navedena pravna sredstva.

6. Včasih se mi zdijo nekateri stvari v spletnih učilnicah neetične, npr. če se učenci v šoli igrajo oz. sestavljajo igro — vislice? To smo enkrat imeli na UL izobraževanju IKT in se mi je zdelo sporno

Neetičnost bi v avtorskem pravu lahko imela vpliv zgolj v primeru, ko bi se neetičnost obravnavala z vidika posega v avtorske pravice, kar bi se presojalo z vidika odškodninske odgovornosti in civilne kazni, odgovornosti za prekrške ter kazenske odgovornosti.