1. Zanima me, če je spodnji način ustvarjanja možen in nato objavljen na FB? Ali se FB tretira kot javni mediji? Otroci naredijo remake likovnih del za pouk likovne umetnosti. Le-ta so nato predstavljena skupaj z originali na recimo spletni strani šole, FB.

Vprašanje je zastavljeno s strani Centra IRIS, ki je v odnosu do vprašanj proste uporabe tujih avtorskih del v posebnem položaju, saj ZASP v členih 48.a-48.c vsebuje posebne določbe, ki veljajo posebej za invalide in ostale upravičene osebe. Zaradi tega je vse situacije, ki se obravnavajo znotraj Centra IRIS potrebno obravnavati posebej pozorno in zanje splošni nasveti oz. informacije glede izjem in omejitev avtorskih pravic najverjetneje ponavadi ne pridejo v poštev.

V avtorskem pravu velja splošno pravilo “Vse pravice pridržane”, v skladu s katerim je za uporabo tujih avtorskih del potrebno pridobiti dovoljenje avtorja, razen če je uporaba dovoljena na podlagi izjem in omejitev avtorske pravice [Bogataj Jančič et al., 2018, str. 11-14].

Relevantna izjema od tega splošnega pravila je urejena v 48.a členu ZASP. Slednji določa, da je v korist invalidov, vključno z upravičenimi osebami iz 48.b člena ZASP, prosto reproduciranje, ki vključuje tudi nujno potrebne nevsebinske prilagoditve, distribuiranje in priobčitev javnosti objavljenih del, če je taka uporaba neposredno povezana z njihovo invalidnostjo in v obsegu, ki ga zahteva posamična oblika invalidnosti, in ni namenjena doseganju posredne ali neposredne gospodarske koristi. V tem primeru morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP.

Skladno z 48.b členom ZASP se za upravičeno osebo šteje oseba, ki je slepa; oseba, ki je slabovidna in njene slabovidnosti ni mogoče izboljšati do te mere, da bi se omogočila vidna funkcija, ki bi bila primerljiva z vidno funkcijo osebe brez take motnje, in ki zaradi tega ne more brati del za upravičeno osebo v enaki meri kot oseba brez take motnje; oseba, ki ima motnjo zaznavanja ali branja in zaradi tega ne more brati del za upravičeno osebo v enaki meri kot oseba brez take motnje; ter oseba, ki je zaradi telesne motnje drugače nezmožna držati knjigo ali jo premikati ali osredotočiti ali premikati svojih oči v meri, ki je običajno sprejemljiva za branje.

Skladno z napisanim se avtorsko delo lahko nevsebinsko prilagodi, reproducira, distribuira in priobči javnosti, če so ta dejanja opravljena v korist invalidov in upravičenih oseb in v obsegu, ki ga zahteva posamična oblika invalidnosti, pri čemer se ne dosega (ne)posredna gospodarska korist. Iz tega sledi, da slovenska avtorskopravna ureditev ne omogoča tudi vsebinske predelave avtorskih del v korist invalidov in upravičenih oseb, zato je potrebno pogledati, ali je v konkretnem primeru mogoče uporabljati tuja avtorska dela na podlagi drugih izjem.

Pri poustvarjanju (t.i. remake) tujih avtorskih del lahko gre bodisi za njihovo reproduciranje bodisi za njihovo predelavo, odvisno od tega, v kolikšni meri pride do spremembe del. Urediti bi bilo torej potrebno pravico reproduciranja (23. člen ZASP), pravico predelave (33. člen ZASP), za objavo na spletni strani šole in/ali Facebooku pa tudi pravico dajanja na voljo javnosti (32.a člen ZASP).

V skladu z 50. členom ZASP je reproduciranje tujih avtorskih del prosto, če gre za lastno uporabo, 50/3 člen ZASP pa dovoljuje izobraževalnim ustanovam, da reproducirajo tuje delo, če to storijo iz lastnega primerka in nimajo namena dosegati gospodarske koristi.

Predelava tujih avtorskih del je prosta pod pogoji iz 53. člena ZASP, če torej gre za: lastno predelavo, ki ni namenjena javnosti; predelavo v parodijo ali karikaturo; predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, ki jo zahteva namen uporabe ali bi bilo avtorjevo nasprotovanje predelavi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

V skladu s 1. točko 49/1 člena ZASP je za namene pouka dovoljena javna priobčitev tujih del (kamor spada tudi dajanje del na voljo javnosti iz 32.a člena ZASP), vendar mora iti pri tem za neposredni pouk, torej za pouk v živo.

Zgoraj opisana dejanja bi torej bila mogoča, če bi bili izpolnjeni vsi pogoji za uporabo zgoraj omenjenih izjem iz ZASP in dodatno tudi ob izpolnjevanju splošnih pogojev iz 46. člena ZASP, kar pa v tem primeru najverjetneje ne velja: predelava oziroma reproduciranje tujih del za namene objave na spletni strani ni kakšen od dovoljenih namenov v skladu z izjemo, prav tako pa objava na spletni strani šole oziroma na FB ni neposredni pouk v smislu 1. točke 49/1 člena ZASP.

2. Ali pravica do predelave vključuje tudi predelavo slike v tipno sliko in ali v tem primeru (ker gre za zelo veliko predelavo) sploh piše originalne avtorje?

Prvo vprašanje se nanaša na to, ali je dovoljeno nevsebinsko prilagoditi tuja avtorska dela z namenom, da se invalidom ali drugim upravičenim osebam omogoči enako učinkovit dostop kot ga imajo na voljo osebe brez okvar ali motenj, npr. s prilagoditvijo fotografskega dela na način, da se ustvari tipna slika. Drugo vprašanje predpostavlja, da je nevsebinska prilagoditev fotografskega dela v tipno sliko dopustna, in se osredotoča na to, ali je na izvedenem avtorskem delu potrebno navesti primarnega avtorja.

V avtorskem pravu velja splošno pravilo “Vse pravice pridržane”, v skladu s katerim je za uporabo tujih avtorskih del potrebno pridobiti dovoljenje avtorja, razen če je uporaba dovoljena na podlagi izjem in omejitev avtorske pravice [Bogataj Jančič et al., 2018, str. 11-14].

Relevantna izjema od tega splošnega pravila je urejena v 48.a členu ZASP. Slednji določa, da je v korist invalidov, vključno z upravičenimi osebami iz 48.b člena ZASP, prosto reproduciranje, ki vključuje tudi nujno potrebne nevsebinske prilagoditve, distribuiranje in priobčitev javnosti objavljenih del, če je taka uporaba neposredno povezana z njihovo invalidnostjo in v obsegu, ki ga zahteva posamična oblika invalidnosti, in ni namenjena doseganju posredne ali neposredne gospodarske koristi. V tem primeru morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP.

Skladno z napisanim se avtorsko delo (npr. fotografsko delo) lahko nevsebinsko prilagodi, reproducira, distribuira in priobči javnosti, če so ta dejanja opravljena v korist invalidov in upravičenih oseb in v obsegu, ki ga zahteva posamična oblika invalidnosti, pri čemer se ne dosega (ne)posredna gospodarska korist. V konkretnem primeru gre pri spremembi v tipno sliko za nevsebinsko predelavo, zato je takšna predelava avtorskopravno skladna.

Ob tem pa je pri nevsebinskih prilagoditvah avtorskih del potrebno navesti tudi avtorja prvotnega avtorskega dela.

3. Prilagajamo knjige in učbenike za slepe. Tekst gre v brajico. Slike pa se morajo na novo izrisat, poenostavit in včasih popolnoma spremenit. Avtorja teksta vedno navajamo istega kot je tudi v originalu, navedemo pa tudi urednika brajice, če smo morali kaj vseeno spreminjati (pri miselnih vzorcih, stripih, opisih slik). Pri ilustracijah, ki jih prilagodimo v tipne, pa navedemo le našega avtorja tipnih ilustracij. Prav tako me zanima, če lahko pri tipankah ali pa pri učbenikih avtorstvo tipnih slik pripiše novemu avtorju? Kakšna sprememba mora biti, da bi lahko bil nov avtor?

Vprašanja se osredotočajo na to, komu je potrebno priznati avtorstvo na delu, ki nastane s prilagoditvijo prvotnega dela z namenom, da se omogoči dostop invalidom in drugim upravičenim osebam.

V avtorskem pravu velja splošno pravilo “Vse pravice pridržane”, v skladu s katerim je za uporabo tujih avtorskih del potrebno pridobiti dovoljenje avtorja, razen če je uporaba dovoljena na podlagi izjem in omejitev avtorske pravice [Bogataj Jančič et al., 2018, str. 11-14].

Relevantna izjema od tega splošnega pravila je urejena v 48.a členu ZASP. Slednji določa, da je v korist invalidov, vključno z upravičenimi osebami iz 48.b člena ZASP, prosto reproduciranje, ki vključuje tudi nujno potrebne nevsebinske prilagoditve, distribuiranje in priobčitev javnosti objavljenih del, če je taka uporaba neposredno povezana z njihovo invalidnostjo in v obsegu, ki ga zahteva posamična oblika invalidnosti, in ni namenjena doseganju posredne ali neposredne gospodarske koristi. V tem primeru morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP.

Skladno z 48.b členom ZASP se za upravičeno osebo šteje oseba, ki je slepa; oseba, ki je slabovidna in njene slabovidnosti ni mogoče izboljšati do te mere, da bi se omogočila vidna funkcija, ki bi bila primerljiva z vidno funkcijo osebe brez take motnje, in ki zaradi tega ne more brati del za upravičeno osebo v enaki meri kot oseba brez take motnje; oseba, ki ima motnjo zaznavanja ali branja in zaradi tega ne more brati del za upravičeno osebo v enaki meri kot oseba brez take motnje; ter oseba, ki je zaradi telesne motnje drugače nezmožna držati knjigo ali jo premikati ali osredotočiti ali premikati svojih oči v meri, ki je običajno sprejemljiva za branje.

Skladno z napisanim se avtorsko delo (npr. pisano delo, fotografsko delo) lahko nevsebinsko prilagodi, reproducira, distribuira in priobči javnosti, če so ta dejanja opravljena v korist invalidov in upravičenih oseb in v obsegu, ki ga zahteva posamična oblika invalidnosti, pri čemer se ne dosega (ne)posredna gospodarska korist. V konkretnem primeru gre pri spremembi v tipno sliko oziroma prevodu v brajico za nevsebinsko predelavo, zato sta takšni predelavi prosti.

Moralna pravica priznanja avtorstva iz 18. člena ZASP pripada tako prvotnem avtorju kot tudi avtorju prilagojenega dela. Avtorstvo pa se lahko navede z osebnim imenom avtorja, ki obsega ime in priimek, psevdonimom ali z drugimi znaki.