1. Na spletu najdemo fotografijo nedavno narejenega (avtorskega) kipa, ta kip sami narišemo s svinčnikom na papir. Smo nosilci moralnih in materialnih pravice za risbo ali moramo kako urediti pravice za uporabo risbe tudi z avtorjem kipa?

Vprašanje se nanaša na to, kdo je imetnik pravic na novem avtorskem delu, ki ga sekundarni avtor ustvari glede na prvotno avtorsko delo. Ko avtorskopravno varstvo na prvotnem avtorskem delu še traja, velja opozoriti, da ni potrebno pridobiti dovoljenja primarnega avtorja, ko je prvotno avtorsko delo služilo zgolj kot inspiracija izvedenemu avtorskem delu, saj ima izvedeno delo v tem primeru visoko stopnjo individualnost.

5/1 člen ZASP določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni z ZASP drugače določeno. Kakšna stopnja individualnosti je prisotna pri izvedenem avtorskem delu se presoja od primera do primera [Schack, 2010, str. 101-103]. Če bi se v primeru morebitnega spora izkazalo, da je delo primarnega avtorja služilo le kot inspiracija za novo avtorsko delo, ki dosega standard iz 5/1 člena ZASP, ne bi šlo za poseg v avtorske pravice, ki bi zahteval pridobitev dovoljenja za uporabo dela.

V kolikor novo delo ne bi doseglo zadostne stopnje individualnosti, bi takšna uporaba pomenila bodisi reprodukcijo (23. člen ZASP) ali predelavo (33. člen ZASP), za kar bi bilo potrebno pridobiti dovoljenje avtorja oziroma imetnika pravic, razen, če se delo lahko uporablja brez dovoljenja na podlagi izjem in omejitev avtorske pravice, kot jih določa ZASP.

Reproduciranje tujih avtorskih del je prosto, če gre za lastno uporabo [Bogataj Jančič et al., 2007, str. 176-177]. 50/2 člen ZASP namreč določa, da fizična oseba lahko prosto reproducira delo na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki, na katerem koli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, če primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZASP [Repas, 2016, str. 19-20]. Ko ni mogoče uporabiti dela na podlagi izjeme za reproduciranje, je za takšno uporabo potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje avtorja.

Skladno s 53. členom ZASP je predelava objavljenega dela prosta, če gre za privatno ali drugo lastno predelavo, ki ni namenjena in ni dostopna javnosti; če gre za predelavo v parodijo ali karikaturo, če to ne ustvari ali utegne ustvariti zmede glede izvora dela; če gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, ki jo zahteva namen te uporabe ali bi bilo avtorjevo nasprotovanje predelavi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Hkrati morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 46. člena ZASP. V kolikor navedeni pogoji niso izpolnjeni, bi sekundarni avtor za predelavo moral pridobiti ustrezno dovoljenje primarnega avtorja, ki je ustvaril prvotno avtorsko delo. V primeru, ko je prvotno delo avtorskopravno varovano, si sekundarni avtor deli pravice na predelanem delu s primarnim avtorjem. Slednje pomeni, da bo moral sekundarni avtor za uporabo izvedenega avtorskega dela pridobiti tudi dovoljenje avtorja prvotnega avtorskega dela.

2. Na internetu najdemo avtorsko rekonstrukcijo nekega fosilnega modela, ki jo nato ročno narišemo (ne prerišemo) na prazen papir (ali na računalnik). Ali je risba naše avtorsko delo, za katerega imamo vse pravice (tudi objave in distribucije), ne glede na to, da smo pri risanju gledali na neko že obstoječe delo?

Vprašanje se nanaša na to, ali je dopustno predelati tuje avtorsko delo (obstaja vzporedno z modelom), ki zaradi preteka roka trajanja avtorske pravice ni več avtorskopravno varovano, ter kdo je nosilec materialnih avtorskih in drugih pravic na sekundarnem avtorskem delu.

59. člen ZASP določa, da avtorska pravica traja za avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti, če ni drugače določeno z ZASP. Po preteku tega roka avtorsko delo ni več avtorskopravno varovano in postane del javne domene [Bogataj Jančič et al., 2010, str. 76-77], zato ga je posledično dopustno predelati brez dovoljenja imetnika pravic.

5/1 člen ZASP določa, da je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena. Če izvedeno avtorsko delo dosega standard iz 5/1 člena ZASP in je avtorskopravno varstvo na prvotnem delu preteklo, pripadajo pravice na izvedenem avtorskem delu le sekundarnem avtorju.

3. Zaključujem namreč knjigo, v kateri bo kar nekaj zemljevidov. Zemljevidih so mi pripravili kolegi z geografskega inštituta. Pri nekaterih zemljevidih so se oprli na starejše zemljevide, objavljene v knjigah. V legendo so te zemljevide navedli kot vir. Ali to zadostuje ali bi morali avtorje teh knjig tudi prositi za dovoljenje?

Vprašanje se nanaša na to, kdaj je potrebno pridobiti dovoljenje primarnega avtorja oziroma imetnika pravic za uporabo prvotnega avtorskega dela v novem avtorskem delu. Pri tem je najprej potrebno razlikovati med situacijo, ko je prvotno avtorsko delo še avtorskopravno varovano, in situacijo, ko je avtorskopravno varstvo na prvotnem avtorskem delu že poteklo.

59. člen ZASP določa, da avtorska pravica traja za časa avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti, če ni drugače določeno z ZASP. Po preteku tega roka avtorsko delo ni več avtorskopravno varovano in postane del javne domene [Bogataj Jančič et al., 2010, str. 76-77], zato ga je posledično dopustno predelati brez dovoljenja avtorja oziroma imetnika pravic. Če je avtorskopravno varstvo na prvotnem delu preteklo, pripadajo pravice na izvedenem avtorskem delu le sekundarnem avtorju.

Ko avtorskopravno varstvo na prvotnem avtorskem delu še traja, velja opozoriti, da ni potrebno pridobiti dovoljenja primarnega avtorja, ko je prvotno avtorsko delo služilo zgolj kot inspiracija izvedenemu avtorskem delu, saj ima izvedeno delo v tem primeru visoko stopnjo individualnosti.

V kolikor novo delo ne bi doseglo zadostne stopnje individualnosti, bi takšna uporaba pomenilo bodisi reprodukcijo (23. člen ZASP) ali predelavo (33. člen ZASP), za kar bi bilo potrebno pridobiti dovoljenje avtorja oziroma imetnika pravic, razen, če se delo lahko uporablja brez dovoljenja na podlagi izjem in omejitev avtorske pravice, kot jih določa ZASP.

Potrebno je opozoriti, da morajo ob vsaki uporabi avtorskega dela na podlagi izjem in omejitev biti izpolnjeni tudi pogoji iz 46. člena ZASP.

Reproduciranje tujih avtorskih del je prosto, če gre za lastno uporabo [Bogataj Jančič et al., 2007, str. 176-177]. 50/2 člen ZASP namreč določa, da fizična oseba lahko prosto reproducira delo na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki, na katerem koli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, če primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji iz 46. člena [Repas, 2016, str. 19-20]. Ko ni mogoče uporabiti dela na podlagi izjeme za reproduciranje, je za takšno uporabo potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje avtorja.

Uporaba dela je prosta tudi v primeru, če gre za citiranje, ki je urejeno v 51/1 členu ZASP. Določa pogoje za dopustno citiranje in dopušča prosto navajanje odlomkov objavljenega dela ali posamičnih objavljenih del s področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije, pri čemer morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 46. člena ZASP. Uporaba tujega dela je dovoljena, če je storjena z citirnim namenom. Ob tem mora biti izpolnjen pogoj, da je delo, ki je nosilec citata in v okviru katerega se torej citat uporabi, bistveno obsežnejše od citata samega, ki je tako uporabljen zgolj v omejenem obsegu.

Če navedeni pogoji ne bi bili izpolnjeni, bi za avtorskopravno skladno uporabo tujega dela, bilo potrebno pridobiti dovoljenje avtorja. 51/2 člen ZASP za citate predvideva obvezno navedbo avtorstva in vira, ki mora vsebovati vsaj tiste minimalne podatke, na podlagi katerih je delo mogoče poiskati – pri pisanih delih to primeroma predstavlja ime založnika in leto izdaje. Zahteva po navedbi avtorstva pa je le pogojna – navede se le, če je navedeno že na samem uporabljenem delu, kar pa se lahko naredi z osebnim imenom avtorja, ki obsega ime in priimek, psevdonimom ali z drugimi znaki.

Skladno s 53. členom ZASP je predelava objavljenega dela prosta, če gre za privatno ali drugo lastno predelavo, ki ni namenjena in ni dostopna javnosti; če gre za predelavo v parodijo ali karikaturo, če to ne ustvari ali utegne ustvariti zmede glede izvora dela; če gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, ki jo zahteva namen te uporabe ali bi bilo avtorjevo nasprotovanje predelavi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

Ko je prvotno delo avtorskopravno varovano, si sekundarni avtor v primeru predelave deli pravice na izvedenem delu s primarnim avtorjem. Slednje pomeni, da bo moral sekundarni avtor za uporabo izvedenega avtorskega dela pridobiti tudi dovoljenje primarnega avtorja.

V primeru citiranja predhodno objavljenega dela, ne bi smelo biti težav. V primeru, da gre ne samo za citiranje, ampak obenem tudi za predelavo prvotnega dela (pred vključitvijo v delo), bi bilo potrebno pridobiti dovoljenje imetnika avtorskih pravic.