1. Kdo si lasti spletne vsebine, ki jih ustvarimo v spletnih učilnicah?

Vprašanje se nanaša na to, kdo je nosilec avtorskih pravic na avtorskem delu, ki se ustvari v spletni učilnici. Avtorska dela se lahko ustvarijo bodisi v okviru delovnih obveznosti bodisi izven njih.

V obeh primerih pripadejo avtorske pravice (moralne in materialne pravice) izvorno vedno fizični osebi, saj je v slovenski avtorskopravni zakonodaji avtor lahko le fizična oseba (10. člen ZASP).

Razlika med obema situacijama pa je v tem, kdo je imetnik pravic po dokončanju avtorskega dela oziroma avtorskega dela iz delovnega razmerja. V prvem primeru imetnik pravic ostane avtor, vse dokler ne podeli dovoljenja za uporabo avtorskega dela. V drugem primeru, ko avtorsko delo nastane v okviru delovnega razmerja, se materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) prenesejo izključno na delodajalca že na podlagi 101/1 člena ZASP in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno.

O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, ko delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna. V primeru avtorskega dela iz delovnega razmerja govorimo tudi o t.i. domnevi izključnega prenosa pravic. Definicija izključnega prenosa pravic je opredeljena v 74/2 členu ZASP, ki določa, da je imetnik pravic upravičen do uporabe dela, pri čemer so od uporabe izključeni tako avtor kot vse druge osebe.

Izključen prenos je skladno z 2. točko 102. člena ZASP določen tudi v primeru materialnih avtorskih in drugih pravic na bazi podatkov in kolektivnem delu, ki so na delodajalca prenesene neomejeno. Pri tem je prav tako dopustna drugačna pogodbena ureditev razmerja.

Na tem mestu je potrebno izpostaviti, da je skladno z 101/2 členom ZASP dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22] tako, da do omenjenega prenosa pravic že po zakonu ne pride. Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec.

2. Moralne in materialne avtorske pravice? V okviru delovnega razmerja je delodajalec navadno nosilec materialnih avtorskih pravic, drži?

Vprašanje se osredotoča na to, katere pravice so prenesene na delodajalca ob stvaritvi avtorskega dela iz delovnega razmerja. V slovenski avtorskopravni zakonodaji je avtor lahko le fizična oseba (10. člen ZASP), zato avtorske pravice nastanejo vselej pri avtorju [Drobež, 2013, str. 14], po dokončanju avtorskega dela v delovnem razmerju pa se materialne avtorske in druge pravice prenesejo na delodajalca.

Materialne avtorske pravice obsegajo pravico reproduciranja, pravico uporabe dela v netelesni obliki (npr. pravica javnega izvajanja, pravica javnega prenašanja, pravica javnega prikazovanja, pravica dajanja na voljo javnosti, idr.), pravico uporabe dela v spremenjeni obliki (pravica predelave, pravica avdiovizualne priredbe) in pravico uporabe primerkov avtorskega dela (pravica distribuiranja, pravica dajanja v najem).

Poleg materialnih avtorskih pravic se na delodajalca prenesejo tudi druge pravice avtorja, ki vključujejo pravico dostopa in izročitve, sledno pravico, pravico javnega posojanja in pravico do nadomestila.

Moralne avtorske pravice so neprenosljive in neodtujljive. Avtorju kljub izključnem prenosu materialnih in drugih pravic na delodajalca ostanejo moralne avtorske pravice, ki ga varujejo glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela (16. člen ZASP). Moralne avtorske pravice obsegajo pravico prve objave, pravico priznanja avtorstva, pravico spoštovanja dela in pravico skesanja.

3. Kaj če obveznost, ki jo opravljaš ni zapisana v pogodbi, so materialne pravice tudi prenešene na delodajalca? (izdelava e gradiva v e-učilnici)

Vprašanje se nanaša na to, ali morata delodajalec in delojemalec v pogodbi o zaposlitvi izrecno opredeliti obveznosti delojemalca, da bi se avtorsko delo kvalificiralo kot avtorsko delo iz delovnega razmerja.

Ko avtorsko delo nastane v okviru delovnega razmerja se materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) prenesejo na delodajalca že na podlagi 101/1 člena ZASP in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno.

O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, ko delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna. V primeru avtorskega dela iz delovnega razmerja govorimo tudi o t.i. domnevi izključnega prenosa pravic.

Izključen prenos je skladno z 2. točko 102. člena ZASP določen tudi v primeru materialnih avtorskih in drugih pravic na bazi podatkov in kolektivnem delu, ki so na delodajalca prenesene neomejeno. Pri tem je prav tako dopustna drugačna pogodbena ureditev razmerja.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22], tako da omenjeni avtomatizem prenosa pravic z delojemalca na delodajalca ne sledi. Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec.

Ko obveznost priprave e-gradiv za e-učilnico ni izrecno zapisana v pogodbi o zaposlitvi, bi sodišče v primeru morebitnega spora presojalo, ali se izdelava e-gradiv z namenom objave v spletnih učilnicah lahko razume kot izpolnjevanje implicitnih obveznosti iz delovnega razmerja. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno, ali so e-gradiva avtorska dela iz delovnega razmerja ter, posledično, ali so materialne avtorske in druge pravice na e-gradivu prenesene z delojemalca na delodajalca na podlagi samega zakona za deset let od dokončanja dela.

4. Kam uvrščamo izdelavo e-gradiv (.PDF, predstavitve, knjige, zbirke povezav z anotacijami…) in e-dejavnosti (kvizi, banke vprašanj za kvize, interaktivne vaje h5p, vprašanja za forume…) za spletne učilnice:
– so del priprav na pouk,
– redna delovna obveznost,
– avtorsko delo?

Vprašanje se osredotoča na avtorskopravno opredelitev e-gradiv in e-dejavnosti, ki so ustvarjena v delovnem razmerju.

Skladno s 5/1 ZASP so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni drugače določeno z zakonom. ZASP v 5/2 členu tudi primeroma in netaksativno našteva vrste avtorskih del (npr. govorjena, pisana, glasbena, gledališka, itd.).

Če e-gradivo ali e-dejavnost zadosti pogojem, da je individualna intelektualna stvaritev z določenih področij, ki je izražena, se jo obravnava kot avtorsko delo, na katerem nastane avtorska pravica ob stvaritvi (14. člen ZASP).

Ko avtorsko delo nastane v okviru delovnega razmerja se materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) prenesejo izključno na delodajalca že na podlagi 101/1 člena ZASP in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna. V času COVID-19 se je izobraževanje preneslo online in je velika verjetnost, da bi se izvajanje pouka na daljavo in ustvarjanje avtorskih del, ki so s tem povezana, štelo za izpolnjevanje delovnih obveznosti.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22], tako da omenjeni avtomatizem prenosa pravic z delojemalca na delodajalca ne sledi. Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec.

5. Ali je inidividualna učiteljeva priprava na pouk avtosko dela ali ni?

Odgovor na vprašanje, kdaj je določena stvaritev avtorsko delo, nam daje 5/1 člen ZASP. Določa, da je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izraženo, če ni drugače določeno z ZASP. Če učiteljeva priprava na pouk izpolnjuje naštete pogoje, se smatra kot avtorsko delo.

V tem primeru je potrebno upoštevati tudi 101/1 členu ZASP. Ko avtorsko delo nastane v okviru delovnega razmerja, se šteje, da so materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22], tako da omenjeni avtomatizem prenosa pravic z delojemalca na delodajalca ne sledi. Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec

6. Če je moja delovna obveznost izvesti predavanje (tako je v pogodbi) potem je najbrž PPT samo moj pripomoček … ne pa šolski?

Vprašanje se nanaša na to, kdo je imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja. Ko avtorsko delo nastane v okviru delovnega razmerja, se šteje, da so materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca že na podlagi 101/1 člena ZASP in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22], tako da omenjeni avtomatizem prenosa pravic z delojemalca na delodajalca ne sledi.

Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja, torej v tem primeru morebiti na PowerPoint predstavitvi, delodajalec in ne delojemalec, če le-to služi izpolnjevanju delovnih obveznosti.

7. Primer: za predavanje se pripravljamo v zasebnem času, izobraževanja, študiram literaturo, priprava vsebinske zasnovo izven delovnega časa, nato pa na podlagi tega izvedemo delavnico/predavanje, ter ga posnamemo v službenem času, ali je ta video predavanje in vsebina tega potem last službe ali last avtorja predavatelja?

Odgovor na vprašanje, ali so materialne avtorske in druge pravice na delih prenesene na delodajalca ob dokončanju dela, daje 101/1 člen ZASP.

Ko avtorsko delo nastane v okviru delovnega razmerja, so skladno z 101/1 členom ZASP materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) avtorja na avtorskem delu iz delovnega razmerja izključno prenesene na delodajalca že na podlagi zakona in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22], tako da omenjeni avtomatizem prenosa pravic z delojemalca na delodajalca ne sledi. Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec.

V kolikor je delavnica oz. predavanje bilo ustvarjeno kot avtorsko delo iz delovnega razmerja, so bile materialne avtorske in druge pravice na podlagi samega zakona prenesene na delodajalca za čas desetih let od dokončanja dela, seveda, ob odsotnosti drugačne pogodbene ureditve razmerja med delojemalcem in delodajalcem.

8. Ali lahko sami določimo/izberemo avtorsko zaščito e-vsebin, ki jih sami ustvarimo za svoje spletne učilnice (npr. eno od licenc Creative Commons)? Bo moral naš delodajalec spoštovati te avtorske licence?

Vprašanje se nanaša na to, ali lahko zaposleni v izobraževalnih ustanovah sami odločijo, pod kakšnimi pogoji bodo avtorska dela, ki jih ustvarijo za svoje spletne učilnice, dali na voljo javnosti. Pri tem je ključno vprašanje, kdo je imetnik pravic na avtorskem delu, saj z avtorskimi pravicami lahko upravlja samo imetnik avtorskih pravic. Kdo je imetnik avtorskih pravic in kdo lahko z njimi upravlja, lahko razberemo iz 101/1 člena ZASP.

Ko avtorsko delo nastane v okviru delovnega razmerja, so skladno z 101/1 členom ZASP materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca že na podlagi zakona in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna. V času, ko je izobraževanje preneseno online, je razširjen tudi krog obveznosti delavca, zato je to vprašanje zelo pereče.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22], tako da omenjeni avtomatizem prenosa pravic z delojemalca na delodajalca ne sledi. Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane izključni imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec.

Definicija izključnega prenosa pravic je opredeljena v 74/2 členu ZASP, ki določa, da je imetnik pravic upravičen do uporabe dela, pri čemer so od uporabe izključeni tako avtor kot vse druge osebe. Slednje pomeni, da deset let od dokončanja dela lahko le delodajalec upravlja s pravicami, ki so prenesene na podlagi ZASP, in dela morebiti daje na voljo pod pogoji licenc Creative Commons.

V takšnih primerih bi bilo ključno, da delodajalci (izobraževalne ustanove) sprejmejo ustrezno politiko odprtih izobraževalnih virov, oziroma bilo bi nujno, da se 101/1 člen ZASP uredi drugače in prilagodi razmeram, ki terjajo spodbujanje licenciranja z odprtimi licencami.

9. Lahko inštitucija s temi vsebinami upravlja mimo vednosti/soglasja avtorja?

Vprašanje se osredotoča na to, ali mora delodajalec pridobiti dovoljenje avtorja za upravljanje z materialnimi avtorskimi in drugimi pravicami.

Ko avtorsko delo nastane v okviru delovnega razmerja, so skladno z 101/1 členom ZASP materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) avtorja na avtorskem delu iz delovnega razmerja izključno prenesene na delodajalca že na podlagi zakona in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22], tako da omenjeni avtomatizem prenosa pravic z delojemalca na delodajalca ne sledi. Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane izključni imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec.

Skladno s povedanim, delodajalec ne potrebuje posebnega dovoljenja avtorja za uporabo avtorskih del, saj delodajalec upravlja z materialnimi avtorskimi in drugimi pravicami že na podlagi zakona. Ne glede na povedano pa avtor obdrži moralne avtorske pravice, npr. pravico priznanja avtorstva, pravico spoštovanja dela.

10. Ali lahko šola moje delo proda in mi pošlje denar?

Vprašanje se nanaša na imetništvo avtorskih pravic. Predpostavlja se, da je vprašanje zastavljeno s strani učitelja, ki je zaposlen na šoli, in se nanaša na delo, ki ga ustvari učitelj.

Ko avtor ustvari avtorsko delo v okviru delovnega razmerja, prenese pravice na delodajalca na podlagi 101/1 člena ZASP, ki nato upravlja s temi pravicami. 101/1 člen ZASP določa, da so materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) avtorja na avtorskem delu iz delovnega razmerja izključno prenesene na delodajalca že na podlagi zakona in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna.

Če gre za delo iz delovnega razmerja, lahko delodajalec pravice na delu proda, ne da bi bil zavezan plačati nadomestilo delavcu. Slednje pomeni prodajo avtorskih pravic na delu in ne prodajo fizičnih primerkov, npr. slike.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22] tako, da do prenosa pravic z delojemalca na delodajalca že po zakonu ne pride. Ob odsotnosti takšnega drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane izključni imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec.

Skladno z načelom pogodbene svobode ni nobene ovire, da bi se delojemalec in delodajalec še med tekom roka pogodbeno dogovorila za plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela iz delovnega razmerja [Zirnstein, 2012, str. 22].

11. Kako je s pravicami za ponovno uporabo, predelavo vsebin s strani drugih učiteljev?

Vprašanje se nanaša na to, kdo je imetnik pravic na delih iz delovnega razmerja in kdo odloča o njihovem upravljanju.

Ko avtor ustvari avtorsko delo v okviru delovnega razmerja, prenese pravice na delodajalca na podlagi 101/1 člena ZASP, ki nato upravlja s temi pravicami. 101/1 člen ZASP določa, da so materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) avtorja na avtorskem delu iz delovnega razmerja izključno prenesene [V71] na delodajalca že na podlagi zakona in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22], tako da omenjeni avtomatizem prenosa pravic z delojemalca na delodajalca ne sledi. Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane izključni imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec.

Skladno s povedanim so delodajalci tisti, ki upravljajo z materialnimi avtorskimi in drugimi pravicami in posledično lahko podelijo dovoljenje za uporabo ali predelavo avtorskih del iz delovnega razmerja drugim osebam oziroma učiteljem.

Dodatno je lahko uporaba tujih avtorskih del iz delovnega razmerja učiteljem omogočena na podlagi izjeme za pouk, ki je urejena v 1. točki 49/1 člena ZASP in določa, da je javno izvajanje objavljenih del prosto le za namene neposrednega pouka, ter na podlagi izjeme za proste predelave iz 3. točke 53/1 člena ZASP, ki določa, da je predelava tujih avtorskih del prosta, če gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, ki jo zahteva namen te uporabe.

12. Kako je s prenosom celotnih spletnih učilnic iz enega na drugega učitelja na šolah npr. v naslednjem šolskem letu, če izvedbo predmeta prevzame drugi učitelj?

Vprašanje se nanaša na to, kdo je imetnik pravic na delih iz delovnega razmerja in kdo odloča o njihovem upravljanju.

Ko avtor ustvari avtorsko delo v okviru delovnega razmerja, prenese pravice na delodajalca na podlagi 101/1 člena ZASP, ki nato upravlja s temi pravicami. 101/1 člen ZASP določa, da so materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) avtorja na avtorskem delu iz delovnega razmerja izključno prenesene na delodajalca že na podlagi zakona in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22], tako da omenjeni avtomatizem prenosa pravic z delojemalca na delodajalca ne sledi. Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane izključni imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec.

Prenos materialnih avtorskih in drugih pravic z delojemalca in delodajalca ima torej za posledico to, da lahko z avtorskimi deli iz delovnega razmerja upravlja izključno delodajalec, ki je posledično upravičen podeliti dovoljenja za uporabo tujih del drugim osebam.

13. Kako je z lastništvom vsebin, če delovno razmerje preneha? Lahko avtor naredi kopijo vsebin? Lahko vsebine enostavno vzame s seboj?

Čeprav je uporabljen izraz lastništvo, se vprašanje nanaša na imetništvo avtorskih pravic na vsebinah.

Ko avtor ustvari avtorsko delo v okviru delovnega razmerja, prenese pravice na delodajalca na podlagi 101/1 člena ZASP, ki nato upravlja s temi pravicami. 101/1 člen ZASP določa, da so materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) avtorja na avtorskem delu iz delovnega razmerja izključno prenesene na delodajalca že na podlagi zakona in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22], tako da omenjeni avtomatizem prenosa pravic z delojemalca na delodajalca ne sledi. Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane izključni imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec.

Še med tekom roka desetih let od dokončanja dela, pa omogoča 1. točka 102/1 člena ZASP avtorju, da lahko uporabi avtorsko delo iz delovnega razmerja v okviru svojih zbranih del. Dodatno avtor lahko uporablja avtorska dela iz delovnega razmerja tudi na podlagi izjem in omejitev avtorske pravice.

14. Kako pa je z uveljavljanjem pravice priznanja avtorstva na avtorskih delih iz delovnega razmerja? Razumem, da se ne prenesejo na delodajalca in je v domeni avtorja-delavca, da odloči, ali in kako naj bo naveden. Kako naj ravna delavec, če delodajalec predlaga ali vztraja, da se “delavec odpove navajanju svojega imena”?

Vprašanje se nanaša na to, ali se je mogoče odpovedati pravici do priznanja avtorstva, ki je urejena v pododdelku moralne avtorske pravice, in sicer v 18. členu ZASP. Določa, da ima avtor izključno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu (18/1 člen ZASP). Ta pravica je neprenosljiva in neodtujljiva [Rehbinder, 2008, str. 199-200], zato ni dopustno zahtevati od avtorja, da se odpove moralni avtorski pravici do navedbe avtorstva. Na drugi strani pa ima avtor na izbiro, ali bo zahteval navedbo avtorstva ali ne (18/2 člen ZASP).

Tako je torej treba razlikovati med neodpovedljivim jedrom moralne pravice do priznanja avtorstva in med njegovimi izvedbenimi načini [Trampuž et al., 1997, str. 79]. Če bi delodajalec in delojemalec v pogodbo vključili pogodbeno določbo, ki bi posegala v jedro pravice iz 18/1 člena ZASP, bi takšno pogodbeno določilo bilo nično (79. člen ZASP) in bi se štelo, da se delavec ni odpovedal pravici do priznanja avtorstva.

15. Če se avtorske pravice iz delavca (učitelja) prenesejo na delodajalca, ali v tem primeru delodajalec tudi nosi posledice, v primeru da je avtor z objavo kršil avtorske pravice drugih?

Vprašanje imetništva avtorskih pravic je ločeno od vprašanja posegov v avtorske pravice. Imetnik pravic je avtor, ki prenese pravice s pogodbo ali na podlagi zakona. V razmerju delavec-delodajalec to ureja 101. člen ZASP. Glede vprašanja posegov v avtorske pravice je potrebno razlikovati med odškodninsko odgovornostjo in civilno kaznijo, kazensko odgovornostjo ter odgovornostjo za prekrške.

16. Kaj pa je z avtorskimi pravicami del, ki jih izdelajo študenti, vendar ob mentorstvu profesorja, ki mentorira v okviru naloge delodajalca?

Vprašanje se osredotoča na to, kdo je imetnik pravic na avtorskem delu, ki ga ustvari študent, ob mentorstvu profesorja. Pri tem se najprej pojavi vprašanje, kakšen je intelektualni prispevek mentorja pri avtorskem delu. Če študent avtorsko delo ustvari sam, je le on imetnik avtorskih materialnih in drugih pravic [Zirnstein, 2016, str. 10]. Pravilniki fakultet lahko za zaključna dela (diplomske naloge, magistrska naloga, doktorat) določajo, da morajo biti zaključna dela rezultat samostojnega dela študenta, zato v takšnih primerih ne more priti do soavtorstva med študentom in profesorjem. Eden takšnih primerov je Pravilnik o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Ko pa mentor v nekem deležu dejansko prispeva k stvaritvi avtorskega dela, govorimo o soavtorstvu študenta, ki ni v delovnem razmerju na univerzi, in profesorja, ki je v delovnem razmerju in mentorstvo spada k njegovim delovnim obveznostim. V tem primeru sta imetnika avtorskih materialnih in drugih pravic študent in univerza kot delodajalec profesorja. Materialne avtorske in druge pravice na deležu profesorja so namreč prenesene na delodajalca, ker profesor ustvarja avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznostih.

Odgovor na vprašanje imetništva pravic na deležu profesorja v primeru soavtorstva ponuja 101. členu ZASP. Ta določa, da so materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) na avtorskem delu iz delovnega razmerja izključno prenesene na delodajalca že na podlagi zakona in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Slednje velja tudi v primeru soavtorstva za delež, ki je bil prispevan s strani delojemalca. O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22], tako da omenjeni avtomatizem prenosa pravic z delojemalca na delodajalca ne sledi. Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane izključni imetnik pravic na deležu avtorja na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec.

V preostalem deležu je avtor študent in mu pripadajo vse pravice iz tega naslova [Trampuž et al., 1997, str. 233], že na podlagi same stvaritve avtorskega dela (14. člen ZASP).

17. Omenili ste moralne avtorske pravice in to, da se prenesejo na institucijo. Kako pa je to razmerje urejeno v razmerju študent-univerza? Če študenti niso zaposleni na univerzi v času takega sodelovanja, torej ne gre za prenos moralnih avtorskih pravic. Na fakulteti delujem med drugim v okviru komisije za založništvo, ki v okviru založniških vprašanj obravnava tudi avtorstvo. Ker dobivam podobna vprašanja, me zanima, na kateri dokument UM jih lahko napotim v tem primeru – če je možno, tudi kateri člen. Zanima me namreč konkretno, ali imamo morda kak obrazec, ki bi ga lahko dali študentom pred pričetkom sodelovanja, da se zagotovi, da bodo pred objavami tega sodelovanja jasno seznanjeni z obveznostmi in pogodbenimi kaznimi. Namreč, če takih obrazcev nimamo pripravljenih vnaprej, potem na licu mesta ni časa, da bi te postopke peljali, pogosto jih je tudi težko razložiti nekomu, ki pristopi predvsem zaradi zanimanja in pred tem ne razmišlja o morebitnih napakah in tveganjih.

Moralne avtorske pravice so bile narobe razumljene. Moralne avtorske pravice se v nobenem primeru ne prenesejo na institucijo, saj so neprenosljive in neodtujljive. Avtorju kljub izključnem prenosu materialnih (členi 22-33 ZASP) in drugih pravic (členi 34-38 ZASP) na avtorskem delu iz delovnega razmerja na delodajalca ostanejo moralne avtorske pravice, ki ga varujejo glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela (16. člen ZASP). Obsegajo pravico prve objave, pravico priznanja avtorstva, pravico spoštovanja dela in pravico skesanja.

Posredovano vprašanje se osredotoča na to, kdo je imetnik pravic na avtorskem delu, ki ga ustvari študent v morebitnem soavtorstvu z osebo, ki je zaposlena na univerzi. Pri tem je najprej potrebno razčistiti vprašanje, kakšen je intelektualni prispevek osebe, ki je zaposlena na univerzi, pri avtorskem delu.

Če študent avtorsko delo ustvari sam, je on sam kot avtor imetnik avtorskih materialnih in moralnih ter drugih pravic [Zirnstein, 2016, str. 10]. Pri tem velja opozoriti, da lahko pravilniki fakultet za zaključna dela (diplomske naloge, magistrska naloga, doktorat) določajo, da morajo biti zaključna dela rezultat samostojnega dela študenta, zato ne more priti do soavtorstva med študentom in profesorjem. Primer je Pravilnik o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Ko pa oseba, ki je zaposlena na univerzi, dejansko intelektualno prispeva k stvaritvi avtorskega dela, govorimo o soavtorstvu študenta, ki ni v delovnem razmerju na univerzi, in osebe, ki je v delovnem razmerju na univerzi in čigar delež prispevka spada k njenim delovnim obveznostim. V takšnem primeru je potrebno upoštevati 101. člen ZASP, ki določa, da so materialne avtorske pravice in druge pravice na avtorskem delu iz delovnega razmerja izključno prenesene na delodajalca že na podlagi zakona za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Slednje velja tudi v primeru soavtorstva za delež, ki je bil prispevan s strani osebe, zaposlene na univerzi. V omenjenem primeru bi torej bila imetnika avtorskih materialnih in drugih pravic študent in univerza kot delodajalec. Materialne avtorske in druge pravice na deležu osebe, ki je zaposlena na univerzi, so namreč prenesene na delodajalca, ker le-ta ustvarja avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih delovnih obveznostih. Moralne avtorske pravice pa v vsakem primeru ostanejo le avtorjem dela, saj so le-te neprenosljive.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22], tako da omenjeni avtomatizem prenosa pravic z delojemalca na delodajalca ne sledi. Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane izključni imetnik pravic na deležu avtorja na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec.

V preostalem deležu je avtor študent in mu pripadajo vse pravice iz tega naslova [Trampuž et al., 1997, str. 233], že na podlagi same stvaritve avtorskega dela (14. člen ZASP). Iz tega sledi, da bi za prenos materialnih avtorskih in drugih pravic na deležu, v katerem je študent prispeval k stvaritvi avtorskega dela, bilo potrebno skleniti pogodbo, s katero bi na univerzo prenesel materialna in druga upravičenja na avtorskem delu. S to pogodbo bi pogodbeni stranki tudi konkretizirali medsebojne obveznosti in dolžnosti ter, za primer kršitev le-teh, tudi morebitne pogodbene kazni. Nekatere izobraževalne institucije prenos pravic s študenta na institucijo uredijo vnaprej (na primer: Pravilnik ALUO za upravljanje pravic intelektualne lastnine oziroma avtorskih pravic, Izjava o avtorstvu in istovetnosti tiskane in elektronske oblike zaključnega dela Fakultete za zdravstene vede Univerze v Mariboru).

18. Kako lahko danes uveljavljamo avtorstvo naših e-gradiv za potrebe habilitacij, napredovanj itd.?

Vprašanje se nanaša na spoštovanje moralnih avtorskih pravic. Moralne avtorske pravice so neprenosljive in neodtujljive. Avtorju kljub izključnem prenosu materialnih in drugih pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja na delodajalca ostanejo moralne avtorske pravice, ki ga varujejo glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela (16. člen ZASP). Moralne avtorske pravice obsegajo pravico prve objave, pravico priznanja avtorstva, pravico spoštovanja dela in pravico skesanja.

Pogoji za izvolitve v različne nazive in habilitacijo so načeloma določeni s pravilniki ali internimi akti posameznih institucij, npr. Univerza v Ljubljani določa pogoje v Merilih za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljem, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani. V kolikor e-gradiva izpolnjujejo pogoje iz teh aktov, se lahko uveljavljajo v postopkih habilitacije ali izvolitve v naziv.

19. Kako je z imetništvom pravic na AD, ki jih visokošolski učitelji “uveljavljamo” kot izpolnjene pogoje za habilitacijo?Bi lahko rekli, da je ustvarjanje teh del predmet obvez iz del razmerja (sicer izgubiš službo)?

Odgovor na vprašanje, kdo je imetnik pravic na avtorskih delih, katere se upošteva v postopkih habilitacije in izvolitev v naziv, bi lahko bil predmet razprave, a po trenutnem pravilu velja, da se to vprašanje obravnava z vidika 101. člena ZASP.

101. člen ZASP določa, da so materialne avtorske pravice (členi 22-33 ZASP) in druge pravice (členi 34-38 ZASP) avtorja na avtorskem delu iz delovnega razmerja izključno prenesene na delodajalca že na podlagi zakona in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna.

Skladno z 101/2 členom ZASP je dopustno, da delojemalec in delodajalec drugače uredita imetništvo pravic na avtorskih delih iz delovnega razmerja s pogodbo (npr. pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, posebno avtorsko pogodbo) [Zirnstein, 2012, str. 22], tako da omenjeni avtomatizem prenosa pravic z delojemalca na delodajalca ne sledi. Ob odsotnosti drugačnega dogovora pa obvelja zakonska ureditev, po kateri postane izključni imetnik pravic na avtorskem delu iz delovnega razmerja delodajalec.

Avtorju kljub izključnem prenosu materialnih in drugih pravic na delodajalca ostanejo moralne avtorske pravice, ki ga varujejo glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela (16. člen ZASP). Moralne avtorske pravice obsegajo pravico prve objave, pravico priznanja avtorstva, pravico spoštovanja dela in pravico skesanja.

Če so torej avtorska dela, ki se upoštevajo v postopku habilitacije ali izvolitve v naziv, ustvarjena kot avtorska dela iz delovnega razmerja, je imetnik materialnih avtorskih in drugih pravic na njih delodajalec in ne delojemalec, moralne avtorske pravice pa ostanejo delojemalcu.

Načeloma velja, da pisanje knjig in člankov ni del delovnih obveznosti, zato v teh primerih ostane imetnik pravic avtor. Tudi primerjalno gledano v tujih pravnih redih na knjigah in članki obdržijo pravice avtorji, npr. V ZDA poznajo doktrino work for hire.

20. Ko sem podpisala pogodbo o nadomeščanju sodelavke za eno leto, o koronavirusu nismo razmišljali kot o spremljevalcu našega vsakdana, zato tudi pouk na daljavo v pogodbi ni bil omenjen. Glede na vaše poudarjanje pravic delodajalca do ustvarjenih vsebin, me zanima vaša ocena relevantnosti prenosa avtorskih pravic nanj za 10 let.

Vprašanje se nanaša na domnevo izključnega prenosa pravic z delodajalca na delojemalca za čas deset let od dokončanja avtorskega dela. Cilj 101/1 člena ZASP je jasno urediti pravna razmerja med delodajalci in delojemalci, zato zajame vse materialne avtorske (členi 22-33 ZASP) in druge pravice avtorja (členi 34-38 ZASP), moralne avtorske pravice pa ostanejo avtorju.

101. člen ZASP določa, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na avtorskem delu iz delovnega razmerja izključno prenesene na delodajalca že na podlagi zakona in to za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. O avtorskem delu iz delovnega razmerja govorimo, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Dela namenjena izpolnjevanju obveznosti so vsa dela, ki jih je mogoče povezati z izrecnimi ali implicitnimi nalogami delojemalca, navodila delodajalca o naravi dela pa so lahko neposredna ali posredna. V času COVID-19 se je izobraževanje preneslo online in je velika verjetnost, da bi se izvajanje pouka na daljavo in ustvarjanje avtorskih del, ki so s tem povezana, štelo za izpolnjevanje delovnih obveznosti.

Želja ZASP je uravnovesiti razmerje med delodajalcem in delavcem [Zirnstein, 2012, str. 22], zato v 2. točki 102/1 člena določa, da se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na bazi podatkov in kolektivnem delu izključno in neomejeno prenesene na delodajalca, če ni s pogodbo drugače določeno.

Na drugi strani pa delojemalec po 1. točki 102/1 člena ZASP obdrži izključno pravico, da uporablja avtorsko delo iz delovnega razmerja v okviru svojih zbranih del.

Izključnost prenosa materialnih avtorskih in drugih pravic na delodajalca pa ima za posledico to, da delojemalec kot avtor nima pravice do dodatnih avtorskih plačil in dela tudi ne more ponuditi drugim. Trampuž zagovarja stališče, da iz smisla členov 101-102 ZASP izhaja, da delodajalec pridobi teritorialno neomejene pravice in jih lahko prenaša naprej na tretje osebe [Trampuž et al., 1997, str. 229-231]. Iz tega sledi, da v primeru konflikta med načelom avtorstva (10. člen ZASP) in načelom, da delodajalcu pripadajo rezultati delojemalčevega dela, ima prednost zadnje.