Veliki odbor Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) je končno odločil, da figurativne znamke ‘COVIDIOT’ ni mogoče registrirati kot blagovne znamke EU.

V oddaji Panoptikum z naslovom Literatura na sodišču, v kateri je nastopila tudi dr. Maja Bogataj Jančič, da je pojasnila pravne pojme, je bilo govora tudi o plagiatih in kršitvah avtorskih pravic. Oddaja je izzvenela kot poskus opravičevanja moralne zavržnosti problematičnih ravnanj avtorice Babnik Ouattara, kar je zelo sporno.

Komentar predstavnic ERA za ukrep 2 za Slovenijo, dr. Maje Bogataj Jančič (ODIPI) in Ane Fidler (CTK), na osnutek Nacionalne strategije intelektualne lastnine.

Dr. Maja Bogataj Jančič, priznana strokovnjakinja za avtorsko pravo, se je pridružila Berkman Klein Centru za internet in družbo na Harvard University, kjer bo delovala kot pridružena raziskovalka (affiliate) naslednji dve leti.

Ameriški Urad za intelektualno lastnino (angl. The U.S. Copyright Office) je vnovič zavrnil zahtevo po registraciji umetniškega dela, ustvarjenega z umetno inteligenco. Umetnik Jason M. Allen je bil tudi v drugem poskusu registracije slike »Théâtre D’opéra Spatial« kot avtorskega dela neuspešen, saj delo vsebuje več kot zgolj zanemarljiv delež vsebine, generirane s pomočjo umetne inteligence.

GPAI so-organizira delavnice skupaj z Max Planck inštitutom in Univerzo Duke.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Urad za intelektualno lastnino sta v okviru razprave o nadaljnjem razvoju avtorskopravne zakonodaje 17. aprila 2023 izvedla spletni dogodek, z naslovom: “Izjeme in omejitve na področju šolstva, raziskav in znanosti ter odprta znanost in avtorska pravica”.

V sredo, 5. aprila 2023, je potekala prva seja Sveta Slovenske skupnosti odprte znanosti.

Internet Archive je neprofitna organizacija, ki vzdržuje arhiv Open Library, indeks digitalnih knjižnic, in si prizadeva za ohranjanje znanja. Ker so številna dela v Internet Archive varovana z avtorskimi pravicami, arhiv uporablja sistem nadzorovane digitalne izposoje (controlled digital lending), ki temelji na upravljanju digitalnih pravic (digital rights management) za preprečevanje nepooblaščenega prenosa ali kopiranja knjig, ki so varovane z avtorskimi pravicami. Marca 2020 je Internet Archive zaradi okoliščin v zvezi s pandemijo COVID-19 vzpostavil zasilno nacionalno knjižnico (National Emergency Library), s čimer je odpravil čakalne sezname, ki se uporabljajo v Open Library in razširil dostop do knjig za vse bralce. Zasilna nacionalna knjižnica je junija 2020 naletela na tožbo štirih knjižnih založnikov in bila dokončno zaprta.

Na 43. zasedanju Stalnega odbora WIPO za avtorsko in sorodne pravice (v nadaljevanju Stalni odbor) je bil vendarle narejen bistven napredek glede tem, za katere se zavzema tudi koalicija A2K (Access to Knowledge Coalition), katere član je tudi IPI. Letošnje zasedanje je bilo najbolj produktivno zasedanje Stalnega odbora glede vprašanj izjem in omejitev. James Love (Knowledge Ecology International), dolgoletni opazovalec pri WIPO, je izid in vpliv skupnosti javnega interesa opisal kot najmočnejši vse od sklenitve Marakeške pogodbe, ki je prinesla globalne izjeme od avtorskih pravic v korist slepih in slabovidnih, dalje.

Danes, 17. marca 2023, se v zlati predavalnici Pravne fakultete v Ljubljani odvija simpozij na temo prava v informacijski družbi. Dr. Maja Bogataj Jančič bo na simpoziju predstavila avtorskopravne vidike umetne inteligence.

Tretji dan 43. zasedanja Stalnega odbora WIPO za avtorsko in sorodne pravice (WIPO Standing Committee on Copyright and Related Rights, SCCR43) je namenjen temi avtorskopravnih izjem in omejitev, še posebej v povezavi s pravico do raziskovanja.

V Ženevi med 13. in 17. marcem 2023 poteka 43. zasedanje Stalnega odbora WIPO za avtorsko in sorodne pravice (WIPO Standing Committee on Copyright and Related Rights, SCCR43). Inštitut za intelektualno lastnino ima od leta 2022 status stalnega opazovalca pri WIPO in je tudi član Access to Knowledge Coalition (A2K koalicija). 

Velika umetniška dela, ki pa so že v javni domeni, kar pomeni, da je njihovo avtorsko pravno varstvo že poteklo, predeluje Thaïs Vanderheyden. Na tak način je umetnost približana otrokom, ki so navdušeni nad njenimi umetninami.

V sklopu Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) je bila 23. in 24. februarja v Bruslju organizirana delavnica na temo ukrepa 2, ki obsega naloge s področja “Predlagati zakonodajni in regulativni okvir EU o avtorskih pravicah in podatkih, ki bo primeren za področje raziskav”. Dr. Maja Bogataj Jančič se je delavnice udeležila kot slovenska predstavnica za ukrepe 2 v skupini ERA. Na delavnici je predstavila slovensko ureditev na področju podatkovnega in besedilnega rudarjenja, ki je med najnaprednešimi v Evropi in opozorila na številne avtorskopravne ovire v slovenski zakonodaji.

Minister dr. Igor Papič je 26. 1. 2023 v skupino Evropskega raziskovalnega prostora za obravnavno ukrepa 2, ki obsega naloge s področja “Predlagati zakonodajni in regulativni okvir EU o avtorskih pravicah in podatkih, ki bo primeren za področje raziskav”, imenoval dr. Majo Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. (Inštitut za intelektualno lastnino) in Ano Fidler (Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani).

Evropska komisija bo proti 11 državam članicam sprožila postopek pred Sodiščem EU, ker države članice Komisije niso obvestile o nacionalnih ukrepih za prenos dveh direktiv v zvezi z avtorskimi pravicami.

Kako avtorsko pravo omejuje pravico do izobraževanja in znanstvenega raziskovanja?

Communia je junija 2022 začela s tekmovanjem za najboljšo implementacijo Direktive o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktiva). “Eurovision DSM contest” je namenjen sledenju implementacije DSM Direktive v 27 državah članicah EU.

Septembra se je spremenil slovenski ZASP. Postopek sprejemanja je bil zelo problematičen in številne rešitve bodo škodovale raziskovalcem in izobraževalcem in so v nasprotju z nacionalno strategijo Odprte znanosti. O tem podrobneje pišeta Maja Bogataj Jančič in Sandra Koren v Sobotni prilogi Dela.

Kar pa je dobro, je, da se je zaradi vztrajnosti raziskovalcev, za katere se je v vladi zavzela ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh, sprejela napredna izjema za področje besedilnega in podatkovnega rudarjenja. 

Globalno partnerstvo za umetno inteligenco (GPAI) je multidisciplinarna pobuda, ki združuje strokovnjake z različnih področij za spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri odgovornem razvoju umetne inteligence v teoriji in praksi.

Data Governance Working Group (DGWG) je ena od štirih skupin strokovnjakov, ki si v GPAI prizadevajo za trajnostni razvoj umetne inteligence.

Švicarsko federalno sodišče je konec avgusta ugodilo tožbi družbe Lindt & Sprungli in razsodilo, da mora Lidl prenehati s prodajo svojih zlatih čokoladnih zajčkov in uničiti vse preostale zaloge, saj kršijo Lindtovo oblikovno znamko. 

Access to Knowledge Coalition, znana tudi kot A2K Coalition, je skupina nevladnih organizacij, ki jim je skupno zavzemanje za pravičen in uravnovešen sistem avtorskega prava.

Dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., na poletni šoli Open Science v organizaciji Univerze v Mariboru predava na temo “Legal issues in open research”.

Urad Bele hiše za znanost in tehnologijo je posodobil memorandum iz leta 2013, ki brez dodatnih ovir in takoj ob objavi zagotavlja prost dostop javnosti do rezultatov javno financiranih raziskav in do raziskovalnih podatkov – tudi v strojno berljivem formatu. Na Washington College of Law in PIJIPov Project on the right to research and international copyright, kjer sodeluje tudi IPI, so ureditev pozdravili kot dobrodošlo in poudarili, da bi morala biti javna dostopnost znanstvenega dela, financiranega iz javnih virov, univerzalna.

DSM Direktiva je začela veljati junija 2019, rok za implementacijo pa je potekel 7. junija 2021. Komisija je 23. junija 2021 začela postopek za ugotavljanje kršitev in Sloveniji ter kar 22 drugim državam članicam, ki je niso obvestile o popolnem prenosu direktive, poslala uradne opomine. Slovenija sedaj ostaja v družbi še 13 držav članic, zoper katere Komisija postopek ugotavljanja kršitev nadaljuje. Tako je 19. 5. 2022 Komisija Belgiji, Bolgariji, Cipru, Danski, Grčiji, Franciji, Latviji, Poljski, Portugalski, Sloveniji, Slovaški, Finski in Švedski posredovala obrazloženo mnenje. 

Sodišče EU bo 26. aprila podalo odločitev glede ničnosti 17. člena DSM direktive v dolgo pričakovani sodbi C-401/19, Poljska proti Evropskemu parlamentu in Svetu EU. Sodnik poročevalec v tem primeru je sodnik Marko Ilešič. Communia ob tej priložnosti 28. aprila gosti virtualni salon, namenjen razpravi o prelomni odločitvi in njenih posledicah glede implementacije 17. člena v nacionalne pravne sisteme. Prijave so proste in odprte!

11. in 12. marca 2022 je v obliki spletnega seminarja potekala svetovna konferenca “Drugi digitalni dan’22” (SDD’22). Cilj tega globalnega dogodka je bil strukturirati avtentični digitalni humanizem, ki bi se lahko razširil po vsem planetu. Tudi dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. je nastopila na dogodku in dne 12. marca 2022 predavala na temo »Izjeme in omejitve avtorskih pravic: ključ do trajnostnega razvoja«.

Objavljeni so prvi izsledki projekta Delovne skupine za upravljanje podatkov (DGWG) Globalnega partnerstva za umetno inteligenco (GPAI) “Omogočanje izmenjave podatkov v družbeno korist prek zaupanja v podatke”. Končni cilj tega projekta je pomagati GPAI uresničiti potencial zaupanja podatkov kot orodja za spodbujanje varne, poštene, zakonite in pravične izmenjave podatkov za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja ZN. Več o projektu si lahko preberete tukaj.

Objavljen je posnetek javne konference delovne skupine za upravljanje s podatki (DG WG) z dne 12. november 2021. Javna konferenca DG WG je potekala znotraj 2. Summita GPAI, ki je bil organiziran od 11. do 12. novembra 2021 v Parizu, v Franciji in ki je bil namenjen javnosti. Vključeval je poročanje o študijskih temah vseh desetih delovnih skupin, vključno tudi s poročanjem delovne skupine za upravljanje s podatki (DG WG). Javna konferenca DG WG je sedaj dostopna tudi na Youtube kanalu GPAI. V kolikor ste zamudili prenos v živo, vabljeni k ogledu!

Dne 5. januar 2022 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), skupaj z Uradom za intelektualno lastnino (URSIL), pripravilo spletni posvet. Predstavnika URSIL in MGRT sta najprej zainteresirani strokovni javnosti predstavila predvidene vsebinske spremembe glavnih rešitev dopolnjenega predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP‐I) in dopolnjenega predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A). Številni udeleženci so problematizirali, da pristojni pripravljalec zakona ni zainteresiranim deležnikom posredoval amandiranih osnutkov predlogov zakonov pred razpravo, temveč je vsem prijavljenim udeležencem posredoval zgolj skopo predstavitev v obliki slajdov, ki je bila mestoma zavajajoča.

Evropska komisija je 23. novembra 2021 objavila dve poročili na področju avtorskih pravic, kot zahtevata direktivi 2014/26/EU (CRM Direktiva) in 2019/790 (DSM Direktiva). Podpirata ju dve študiji: Študija o nastajajočih vprašanjih o kolektivnem upravljanju licenc v digitalnem okolju in Študija o izbranih vprašanjih v zvezi z uporabo CRM Direktive.

Izdana je bila nova knjiga “Pravo in umetna inteligenca: vprašanja etike, človekovih pravic in družbene škode” (Inštitut za kriminologijo pri PF v Ljubljani, 2021), urednika katere sta prof. dr. Aleš Završnik in dr. Katja Simončič. Avtorica enega izmed člankov je tudi dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ki je spisala članek na temo, ali je lahko umetna inteligenca avtor avtorskega dela.

V procesu implementacije DSM direktive je nemško pravosodno ministrstvo na podlagi več krogov javnega posvetovanja predstavilo več osnutkov zakona. Nato je nemški Bundestag 19. maja 2021 sprejel zakon (Urheberrechts-Diensteanbieter-Gesetz, “UrhDaG”), s katerim so bile implementirane določbe 17. člena DSM direktive v nemško zakonodajo, o čemer je IPI že poročal. UrhDaG je začel veljati s 1. avgustom. V zvezi z implementacijo 17. člena je bila Nemčija prva država članica, ki je predstavila ex-ante mehanizem  za varstvo pravic uporabnikov. Nemčija je prav tako z 28. majem 2021 v celoti že implementirala tudi preostale določbe DSM direktive, ki so stopile v veljavo s 7. junijem.

23. septembra 2021 je generalni pravobranilec Hogan podal mnenje v zadevi C-433/20 Austro-Mechana, ki obravnava izjemo in omejitve pravice reproduciranja iz člena 5(2)(b) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (InfoSoc Direktiva), in sicer za primer reproduciranja za privatno uporabo. Generalni pravobranilec Sodišču EU (SEU) predlaga, da izjema velja za storitve v oblaku, pri čemer naj ne bo potrebno plačevati ločenega nadomestila.

Danes, 8. oktobra 2021, je 55 organizacij podpisalo in odposlalo pismo delegacijam, v podporo prijavi Fundacije Wikimedia za status opazovalca pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO). Pismo predstavlja odziv na že drugo blokado Fundacije Wkimedia s strani Kitajske po prvotni prijavi Fundacije leta 2020. Podpisniki pisma, med katerimi je tudi Inštitut za intelektualno lastnino (IPI), so pozvali delegacije, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da omogočajo sprejem Fundacije Wikimedia na naslednji seji zasedanj skupščine WIPO, in to brez nadaljnjega odlašanja.

29. septembra 2021 je UNESCO organiziral OER Dynamic Coalition Webinar, ki je poudaril pomen izkoriščanja odprtih izobraževalnih virov (OER) za okrepitev dostopa do informacij, in sicer v okviru praznovanj Mednarodnega dneva splošnega dostopa do informacij (IDUAI) 2021. Spletni seminar je med drugim raziskal tudi poglede na regulativne okvire, povezane z avtorskimi pravicami za izobraževalno gradivo. V zvezi s tem je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. predstavila študijo Izobraževanje na daljavo med pandemijo – perspektiva učiteljev, ki je bila izvedena v sedmih državah.

Julia Reda (Gesellschaft für Freiheitsrechte) in Paul Keller (Open Future) sta objavila Belo knjigo, ki predlaga vzpostavitev javnega repozitorija del v javni domeni in del, danih na voljo z odprtimi licencami ter uporabo 17. člena DSM Direktive kot vzvod za vzpostavitev takšnega repozitorija. Bela knjiga je bila predstavljena v torek na Global Summitu Creative Commons, pod naslovom »Zaščita odprtih licenc v reformi avtorskih pravic EU«.

IPI je letos sodeloval s Communio in Centrum Cyfrowe, ki sta pripravila mednarodno raziskavo o uporabi avtorskih del v času poučevanja na daljavo med pandemijo Covid-19. Raziskava je sedaj tudi objavljena, njeni izsledki pa so bili tudi predstavljeni 15. 9. 2021. Vabljeni, da si ogledate raziskavo!

Avstrija je 2. septembra 2021 objavila novi osnutek zakona, ki implementira DSM Direktivo. Predlog zakona je v posvetovanju do 13. oktobra 2021. V zvezi z implementacijo 17. člena DSM Direktive je avstrijski osnutek zakona kombinacija nemškega pristopa, o katerem je IPI že poročal, in smernic Evropske komisije.

6. septembra 2021 je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M. v radijski oddaji Studio ob 17h spregovorila na temo implementacije DSM Direktive v slovenski pravni red, pri čemer je poudarila, kako nujno je, da se izjeme in omejitve avtorske pravice implementirajo široko. Vabljeni, da prisluhnete!

Razpravo v prvem panelu je vodila dr. Maja Bogataj Jančič, ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v drugem panelu pa Gregor Strojin, predsedujoči ad hoc odboru Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI). Govorci so se osredotočili predvsem na predlog Akta o umetni inteligenci. Predstavljene pa so bile regulativne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Svetu Evrope in EU, in tudi regulativne aktivnosti OECD in UNESCO.

Evropsko sodišče (SEU) je končno (skoraj eno leto od mnenja AG, o katerem je IPI že poročal) izdalo sodbo v združenih zadevah C-682/18 (YouTube) in C-683/18 (Cyando) – v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov (3(1) InfoSoc Direktive). Čeprav se je SEU v sodbi vzdržalo opredeljevanja do 17. člena DSM Direktive, je sodba še vedno zelo pomembna, saj je objavljena v času, ko je združljivost 17. člena DSM Direktive s temeljnimi pravicami vprašljiva in ko je zelo malo držav članic DSM Direktivo implementiralo v svoje pravne rede, vključno s Slovenijo, kjer se je javna debata končala z 28. 6. 2021.

5. julija 2021 je dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., ki je tudi vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI), v radijski oddaji Studio ob 17h spregovorila na temo postavljanja jasnih okvirjev delovanja umetni inteligenci.

Danes Communia praznuje 10. obletnico. Ob tej priložnosti je Communia zagnala novo spletno stran, ki predstavlja implementacijo 14 smernic, izdanih ob ustanovitvi Communije.

Zgolj vikend pred iztekom roka za implementacijo Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktiva), natačneje v petek, 4. 6. 202, je Evropska Komisija objavila smernice glede implementacije 17. člena DSM Direktive.

24. maja 2021 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo predlog novele Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) in predlog novele Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP). Javna razprava bo potekala do 28. junija 2021.

19. maja 2021 je nemški parlament sprejel zakon, s katerim je implementiral določbe DSM direktive v nemško zakonodajo. Nemška implementacija DSM direktive predstavlja eno najbolj ambicioznih, zlasti glede načina izvajanja določb kontroverznega 17. člena DSM direktive, in je tudi prva, ki vsebuje dejanski mehanizem, katerega platforme lahko uporabijo.

COVID 19 preskoči vse zidove in ne pozna razlike med bogatimi in revnimi, zato je solidarnost, tudi s pomočjo začasne odpovedi pravic intelektualne lastnine nujna. Kdaj bo temu sledila EU? In zakaj je pomembno, da se odpoved ne nanaša samo na patente. To je poskušala dr. Maja Bogataj Jančič razložiti Nataši Briški in Aljažu Pengov Bitenc, ki sta jo povabila v Evropsko četrt.

“Zasebnost posameznikov pomeni omejitev vladne ali korporativne moči: več ko nekdo o tebi ve, večjo moč ima nad tabo, zato je ni vedno vredno prodati za počen groš navideznega ali resničnega udobja”, je v intervjuju za revijo Finance Manager opozorila dr. Maja Bogataj Jančič.

Marca letos je več kot 250 organizacij z vsega sveta, med njimi tudi IPI, pozvalo vse člane Svetovne trgovinske organizacije STO, naj opustijo izvajanja nekaterih določb Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), vključno z določbami o avtorskih pravicah, da bi učinkoviteje preprečevali, zajezili in zdravili COVID-19. Pozivi k opustitvi izvajanja določenih določb TRIPS zaradi COVID-19 so bili uspešni. ZDA so prve storile pomemben korak. Kdaj bo pravilno ravnala EU?

Danes praznujemo svetovni dan intelektualne lastnine. Inštitut za intelektualno lastnino (IPI) ga praznuje z objavo zbirke vprašanj odgovorov, ki smo jih glede avtorskih pravic v izobraževanju prejeli od učiteljev, za katere smo izvedli projekt “Avtorske pravice v izobraževanju”.

23. aprila praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.

Communia je 20. aprila objavila odprto pismo, v katerem skupaj z 20 drugimi organizacijami za varstvo pravic uporabnikov poziva Evropsko komisijo, naj v pričakovanih smernicah za implementacijo 17. člena DSM Direktive ohrani visoko raven spoštovanja pravic uporabnikov.

Evropska Komisija je danes predlagala nova pravila in navodila za pomoč pri razvoju zaupanja vredne umetne inteligence (UI) v Evropi. Njihov namen je poenotiti razumevanje UI in pristop k njenemu urejanju v vseh državah članicah EU.

Accessible Books Consortium (ABC) je zagnal novo aplikacijo, ki omogoča dostop do digitalnih knjig slepim, slabovidnim in osebam z drugimi motnjami branja.

V ponedeljek, 22. marca 2021 je več kot 250 deležnikov na spletni tiskovni konferenci prvič objavilo skupni poziv k zmanjšanju oziroma odpravi določenih avtorskopravnih omejitev, z namenom preprečevanja, zadržanja širjenja in zdravljenja virusa COVID-19.

Včeraj, 4. marca 2021 je dr. Maja Bogataj Jančič gostovala v oddaji Osmi dan na RTV Slovenija in spregovorila o avtorskih pravicah ter izjemah in omejitvah avtorskih pravic.

Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu EU, kar za Slovenijo pomeni predvsem obveznosti vodenja dela Sveta EU, usmerjanje zakonodajnega dela EU in oblikovanje skupnih stališč Sveta EU za pogovore z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem in Evropsko komisijo. V ta namen je junija 2020, skupaj z Nemčijo in Portugalsko, sprejela program predsedovanja Svetu EU. Slovenija se torej na predsedovanje Svetu EU že nekaj časa aktivno pripravlja, toda kaj, če sploh kaj, bo to pomenilo za avtorskopravno ureditev izobraževanja?

Aprila 2020 je Madžarska kot prva država članica EU implementirala določbe iz 5. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktive), ki se nanašajo na uporabo avtorskih del in drugih predmetov varstva v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja.

Novi 17. člen Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu velja za enega najbolj kontroverznih členov DSM Direktive, saj ureja nov režim odgovornosti ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu (spletnih platform) za vsebino, ki jo na njihove strežnike naložijo njihovi uporabniki, pri čemer ima nova pravica iz 17. člena, kakor je v svojem posvetovalnem dokumentu pojasnila Evropska Komisija, “sui generis” veljavo v odnosu do pravice priobčitve javnosti iz 3. člena InfoSoc Direktive. Ena izmed ključnih težav v povezavi s 17. členom, s katero se morajo pri implementaciji direktive soočiti države članice EU, je predvsem nevarnost prekomerne uporabe nesofisticiranih filtrov vsebine, ki neupravičeno posegajo v svobodo izražanja uporabnikov platform in uporabnikov avtorsko varovanih del.

Konec novembra je Evropska Komisija sprejela predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju podatkov v Evropi (Data Governance Act). Gre za instrument, s katerim želi Komisija povečati dostopnost do podatkov in z mehanizmi za njihovo deljenje vzpodbuditi zaupanje v podatkovne posrednike.

V sredo, 25. novembra je Evropska komisija objavila obsežno končno poročilo o trendih in razvoju umetne inteligence v Evropski uniji.

Delovna skupina za upravljanje s podatki Globalnega partnerstva za umetno inteligenco (GPAI), ki ji sopredseduje dr. Maja Bogataj Jančič, je že avgusta predstavila svoja prva dva projekta. Eden izmed njiju je tudi priprava okvira za upravljanje s podatki (Data Governance Framework), ki je trenutno še v “beta” verziji in za izboljšavo katerega pri delovni skupini za upravljanje s podatki pozivajo k oddaji komentarjev s predlogi.

Potem, ko so člani Evropskega parlamenta (EP) maja meseca prvič obravnavali poročila in predloge za urejanje umetne inteligence (UI), so včeraj na plenarnem zasedanju že sprejeli prve predloge o urejanju področja, s katerim bi se spodbudile inovacije in utrdili etični standardi.

V odgovor na Posvetovalni dokument Evropske Komisije o dialogu deležnikov glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu je prejšnji teden francoska vlada objavila svoje stališče, v katerem, na podlagi napačnega razumevanja besedila 17. člena DSM Direktive, Posvetovalnega dokumenta in avtorskega prava nasploh, nasprotuje predlaganim smernicam Komisije za implementacijo.

Pred skoraj natanko enim letom je pod okriljem Sveta Evrope bil ustanovljen Ad-hoc Komite za umetno inteligenco (CAHAI), katerega glavna naloga je analiza možnosti vzpostavitve pravnega okvira za razvoj, zasnovo in uporabo umetne inteligence v skladu s standardi demokracije, varstva človekovih pravic in vladavine prava. Dne 23. 9. 2020 je Komite Ministrov Sveta Evrope potrdil prvo poročilo o dosedanjem delu CAHAI.

Večina raziskovalcev, ki želijo svoja dela javno objaviti, morajo pri tem pristati na stroge pogoje, določene s strani založnikov, ki avtorjem bodisi odvzamejo vse (ali pa večino) materialnih avtorskih pravic bodisi določajo določeno obdobje, pred potekom katerega so takšna dela dostopna le založnikovim naročnikom proti plačilu. Takšno omejevanje dostopa do raziskovalnih del ima lahko izrazito negativne učinke in zavira družbeni in tehnološki razvoj, kar se je jasno pokazalo v preteklih nekaj mesecih, ko je svet zajela pandemija virusa COVID-19. Na to problematiko se je nedavno odzvala Koalicija S, iniciativa skupine nacionalnih organizacij za financiranje raziskav za zagotavljanje prostega dostopa do raziskovalnih del, in sprejela “Strategijo ohranjanja pravic”, s katero želi doseči splošen prosti dostop do raziskovalnih del.

V ponedeljek, 14. 9. 2020 se je zaključila Javna razprava o dostopu do evropske kulturne dediščine, v okviru katere je Evropska komisija zainteresirane deležnike pozvala, naj podajo svoja stališča o Priporočilu komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter njegovi digitalni hrambi. V roku je svoje stališče, v katerem opozarja na potrebo po prilagoditvi hitro spreminjajočemu-se digitalnemu svetu, oddala tudi Communia.

Prejšnji teden se je iztekel rok za javno razpravo o Posvetovalnem dokumentu Evropske Komisije o dialogu deležnikov glede glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. V odgovor na posvetovalni dokument so včeraj, 14. 9. 2020 organizacije civilne družbe na komisarja Bretona naslovile skupno pismo s povzetki odzivov na posvetovalni dokument, v katerem poudarjajo pomen varstva uporabnikov.

V sredo, 9. 9. 2020, je Splošno sodišče EU razglasilo dolgo pričakovano sodbo v zadevi “Teran” (Zadeva T-626/17), ki jo je Slovenija sprožila že leta 2017 in zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/1353 z dne 19. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vina, ki določa izjemo za označevanje hrvaške sorte vinske trte teran na vinih, pridelanih v hrvaški Istri.

V združeni zadevi YouTube/Cyando (C-682/18 in C-683/18) je glasbeni producent Frank Peterson pred nemškim sodiščem tožil YouTube, ker so uporabniki na platformo naložili skladbe in posnetke, na katerih je imel tožnik določene pravice. Nemško zvezno vrhovno sodišče je na Sodišče EU naslovilo šest vprašanj za predhodno odločanje v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov.

Konec julija je Evropska komisija objavila posvetovalni dokument o dialogu deležnikov glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (o tem smo na IPI že poročali). V njem je Evropska komisija predstavila svoje razumevanje člena 17 in predlagala določene smernice za njegovo implementacijo, predvsem pa poudarila pomen varstva pravic uporabnikov že ob samem nalaganju vsebin na spletne platforme.

Jenni Tenison (Open Data Institute), ki skupaj z dr. Majo Bogataj Jančič (www.ipi.si) sopredseduje delovni skupini Globalnega partnerstva za umetno inteligenco (GPAI) za upravljanje s podatki, je na spletni strani Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, namenjeni umetni inteligenci, objavila blog, v katerem opisuje nastanek GPAI, njegove cilje in tudi prve projekte delovne skupina za upravljanje podatkov. Vabljeni k branju!

Nemško zvezno sodišče je nedavno (končno) zaključilo več kot 20 let trajajočo sago v zadevi “Metall auf Metall IV” in s sodbo (dostopna je tukaj, v nemškem jeziku) odločilo, da reproduciranje dvo-sekundnih zvočnih vzorcev skladbe posega v avtorski sorodno pravico reproduciranja proizvajalcev fonogramov.

Evropska komisija končno objavila posvetovalni dokument o dialogu deležnikov glede implementacije 17. člena Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Dokument povzema glavne pomisleke deležnikov in predstavlja izhodiščne vidike Evropske komisije ter je namenjen pripravi končnih smernic Evropske komisije glede implementacije 17. člena.

Ohranjanje kulturne dediščine je ključnega pomena ne samo za ohranitev ampak tudi za nadaljnji razvoj družbe tako na narodnem kakor tudi na globalnem nivoju. Kljub temu, da predmeti kulturne dediščine opominjajo na preteklost in na čase, ko današnja tehnologija še ni obstajala, je tehnološki razvoj mogoče uporabiti za ohranjanje, restavracijo in raziskovanje kulturne dediščine, predvsem preko digitalizacije. Z namenom izboljšanja instrumentov za digitalizacijo kulturne dediščine širom Evrope je Evropska komisija odprla Javno razpravo o digitalnem dostopu do evropske kulturne dediščine.

V torek, 14. 7. 2020 so se na Ministrstvu za zunanje zadeve RS srečali slovenski strokovnjaki, ki sodelujejo v Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI). Uvodni sestanek je bil namenjen izboljšanju pretoka informacij med strokovnjaki in predstavniki različnih ministrstev in vlade in spoznavanju področij, kjer Slovenija že aktivno deluje ter oblikovanju neformalne mreže, ki bo predstavljala temelj usklajenega delovanja države in neodvisnih strokovnjakov znotraj GPAI in drugih mednarodnih pobud.

Evropska komisija je v sklopu svoje Strategije za enotni digitalni trg objavila akcijski načrt za intelektualno lastnino, katerega namen je doseči večjo raven učinkovitega urejanja pravic intelektualne lastnine in s tem spodbuditi evropsko gospodarstvo, še posebej v času pandemije virusa COVID-19. Rok za odzive na načrt, ki bodo javno objavljeni na spletni strani komisije, se izteče 14. 8. 2020.

Kot znamko je mogoče registrirati ne samo besedo ali logotip, ampak tudi na primer znak, ki je sestavljen iz oblike izdelka. Pri tem veljajo določene omejitve, kakšno obliko je mogoče registrirati. Oblike, ki je nujna za dosego tehničnega učinka ali oblike, ki daje izdelku bistveno vrednost, denimo, ni mogoče registrirati v EU. Kaj to v praksi pomeni, je Sodišče EU skušalo razjasniti v zadevi Gömböc, v kateri je bila nedavno izdana sodna.

Kot smo poročali na začetku prejšnjega meseca, je Communia med 16. in 24. junijem organizirala štiri spletne seminarje (webinarje) o implementaciji določb nove Direktive EU 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Zdaj so posnetki vseh štirih seminarjev dostopni na spletu. Vabljeni k ogledu!

Globalno partnerstvo za umetno inteligenco (GPAI) je mednarodna iniciativa, katere namen je zagotavljati odgovorno uporabo in razvoj umetne inteligence, predvsem ob spoštovanju človekovih pravic in raznolikosti, ter inovacij in gospodarske rasti.

Evropska Komisija je 19. 2. 2020 pričela Posvet o umetni inteligenci in zainteresirane deležnike pozvala, naj podajo komentarje na Belo knjigo o umetni inteligenci do 14. 6. 2020.

Na Inštitutu za intelektualno lastnino že od leta 2005 skrbimo za pravna vprašanja v zvezi s Creative Commons licencami v slovenskem prostoru. Nedavno smo prevedli različico CC licenc 4.0, ki so sedaj na spletni strani creativecommons.org dostopne tudi v slovenščini. Gre za mednarodne licence, ki niso več prilagojene posameznim pravnim redom, ampak veljajo za cel svet.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je na svoji spletni strani objavilo stališča zainteresirane strokovne javnosti o implementaciji Direktiv EU 2019/789 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov in 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu v slovenski pravni red.

Iz Bruslja prihaja spodbudna novica za odprto znanje in odprto družbo. Na plenarnem zasedanju prejšnji teden je Evropski parlament podprl predlog Evropske piratske stranke, naj EU institucije računalniške programe, ki jih same razvijejo, ali ki jih drugi razvijejo zanje, primarno dajejo na voljo pod pogoji odprtokodnih licenc.

Sodišče EU izdalo še eno sodbo, v kateri je odločalo o tem, ali se neka storitev šteje za priobčitev javnosti v smislu avtorskega prava in je zato potrebno plačati nadomestilo imetnikom pravic. Sodišče je namreč v preteklosti že razsodilo, da radiodifuzno oddajanje nogometne tekme v pubu (FAPL v. QC Leisure, C‑403/08 in C‑429/08), namestitev televizijskih sprejemnikov pacientom v rehabilitacijskem centru (Reha Training v. GEMA, C‑117/15) in razširjanje fonogramov prek televizijskih in/ali radijskih sprejemnikov v hotelskih sobah (Phonographic Performance, C‑162/10) pomeni priobčitev javnosti, predvajanje fonogramov prek radia v zobozdravstveni ordinaciji (SCF v. Del Corso, C‑135/10) pa denimo ne. Tokrat je sodišče v zadevi Stim in SAMI v. Fleetmanager (C-753/18) odločalo o dejavnosti dajanja v najem avtomobilov (rentacar), ki so opremljeni z radijskimi sprejemniki.

V torek, 12. 5. 2020 so člani Evropskega parlamenta na sestanku JURI Komiteja Evropskega parlamenta za pravne zadeve obravnavali poročila o Okvirih etičnih vidikov umetne inteligence, robotike in povezanih tehnologij.

Boj proti pandemiji koronavirusa vsak dan dokazuje, kako pomembno je omogočanje prostega dostopa do znanja in izumov, ki pomagajo reševati življenja. Ključni so denimo izobraževalni viri, modeli za zaščitno opremo in patenti na zdravilih. Medtem, ko so pravice intelektualne lastnine v normalnih razmerah v principu koristen spodbujevalec razvoja, imajo lahko v trenutni situaciji negativen širši družbeni učinek. Mednarodna koalicija znanstvenikov, pravnikov in inženirjev je zato stopila skupaj v pozivu imetnikom pravic intelektualne lastnine, da v času krize omogočijo prost dostop do svojih pravic.

V preteklih dneh je Globalna mreža strokovnjakov za pravice uporabnikov v avtorskem pravu objavila članek, v katerem javno poziva WIPO, naj se v mednarodnem okolju zavzame za široke in odprte izjeme za izvajanje besedilnega in podatkovnega rudarjenja (TDM) in s tem v največji možni meri omogoči uporabo novih tehnologij pri znanstvenem raziskovanju.

Danes, 14. 4. 2020 je LIBER, združenje evropskih raziskovalnih knjižnic objavil izjavo, s katero poziva vlade držav članic, Evropske komisarje, založnike in avtorje, da omogočijo prost oddaljen dostop do učnih gradiv in raziskovalnih materialov in tako ustrezno odreagirajo na spremembe, ki jih je v področja izobraževanja in raziskovanja prinesla pandemija novega koronavirusa.

V petek, 3. 4. 2020 so številni posamezniki in organizacije, ki predstavljajo raziskovalce, izobraževalce in študente na generalnega direktorja WIPO, dr. Francisa Gurrya, naslovili odprto pismo, v katerem WIPO pozivajo, naj poskrbi in se zavzame za to, da sistemi avtorskega prava v različnih državah pripomorejo k hitrejši odpravi posledic novega koronavirusa. Med podpisniki odprtega pisma je tudi IPI in dr. Maja Bogataj Jančič.

S priključitvijo knjižnic za slepe in slabovidne iz Hrvaške, Španije, Latvije, Portugalske in Združenega Kraljestva k projektu Accessible Books Consortium (ABC), je na spletnem katalogu Global Book Service od nedavnega na voljo več kot 500.000 del za slepe in slabovidne.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je 11. marca 2020 imenovala skupino 24 strokovnjakov iz različnih držav, ki bodo v nadaljevanju leta pripravili smernice glede etičnega ravnanja pri uporabi umetne inteligence (UI).

Dne 16. 3. 2020 je bila v Uradnem listu objavljena novela Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1E, ki začne veljati v nedeljo, 29. 3. 2020.

V zadnjih nekaj tednih smo vsak dan priča novim in vedno strožjim ukrepom, s katerimi skušajo vlade zajeziti in upočasniti širjenje novega koronavirusa (COVID-19). V teh časih je vsem bolj ali manj jasno, da se je proti širjenju bolezni potrebno boriti skupaj in da se moramo določenim privilegijem in pravicam (kot npr. zbiranju in gibanju v javnosti) odpovedati. Ali je ena izmed pravic, ki se ji moramo odpovedati, tudi pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov? Ali je res, da veljavna evropska zakonodaja o varstvu zasebnih podatkov onemogoča učinkovit boj proti koronavirusu in nam je zato ni potrebno spoštovati?

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je v luči trenutnih okoliščin in na predlog zainteresiranih strani rok za posredovanje stališč deležnikov o implementaciji Direktiv 2019/790 in 2019/789 podaljšalo do 30. 4. 2020.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je v luči situacije, povezane s širitvijo virusa SARS-CoV-2 (COVID 19), odpovedalo posvete glede implementacije Direktive 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in Direktive 2019/789 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov v slovenski pravni red.