Ko avtorske pravice na kipu v javni domeni “ponovno oživijo”

Berlinski “Neues Museum” v svoji stalni zbirki del iz antičnega Egipta med drugim hrani tudi več kot 3000 let star doprsni kip Nefertiti, žene faraona Amenofisa IV. Muzej je nedavno skulpturo skeniral s pomočjo 3D tehnologije in ustvaril digitalno repliko, ki jo je nato dal na voljo pod pogoji Creative Commons BY-NC-SA licence. To pomeni, da je za uporabo dela izključno v nekomercialne namene potrebno muzeju pripisati avtorstvo in delo deliti pod istimi pogoji. Se to sme?

Pri Creative Commons so pojasnili, da je za uporabo njihovih licenc predpogoj imetništvo avtorskih pravic na delu. Če je delo v javno domeni, se licence ne morejo uporabiti oziroma nimajo učinka. Za take primere je predvideno posvetilo javni domeni.

Da je doprsni kip v javni domeni, ni dvoma, saj pravice na njem sploh nikoli niso nastale (prvi avtorskopravni zakon namreč izvira iz leta 1710), sporno pa je, ali morda obstajajo kakšne pravice na 3D repliki. Države članice Evropske Unije so to vprašanje do nedavnega urejale različno. Nemška sodišča so na reprodukcijah del v javni domeni, ko standard individualnosti, ki je potreben za avtorskopravno varstvo, ni bil dosežen, priznavala določene sorodne pravice. Taka ureditev kmalu ne bo več v skladu z evropsko zakonodajo. Člen 14 Direktive o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu namreč določa, da neizvirne reprodukcije del v javni domeni ne morejo biti varovane z avtorskimi ali sorodnimi pravicami. Zdaj je zakonitost spornih praks, ki se jih poslužujejo nekatere institucije, ki bi morale varovati kulturno dediščino (ne pa si jo lastiti!), le še vprašanje časa.