Mnenje AG v zadevi YouTube/Cyando
V združeni zadevi YouTube/Cyando (C-682/18 in C-683/18) je glasbeni producent Frank Peterson pred nemškim sodiščem tožil YouTube, ker so uporabniki na platformo naložili skladbe in posnetke, na katerih je imel tožnik določene pravice. Nemško zvezno vrhovno sodišče je na Sodišče EU naslovilo šest vprašanj za predhodno odločanje v zvezi z odgovornostjo upravljavcev spletnih platform glede avtorskih del, ki so nezakonito naložene s strani uporabnikov.
Generalni pravobranilec (AG) Saugmandsgaard Øe je nadavno v zadevi YouTube/Cyando izdal sklepne predloge, ki sicer niso zavezujoči za Sodišče EU, so pa pomembni za razumevanje prava EU. Poudaril je, da spletne platforme kot take v principu ne izvajajo “priobčitve javnosti” v skladu s členom 3(1) InfoSoc Direktive (za več o razlagi tega pojma glej tukaj), ampak da so zgolj posredniki, ki uporabikom olajšujejo priobčitev, zato je primarna odgovornost zgolj na strani le-teh. InfoSoc Direktiva ne vzpostavlja sekundarne odgovornosti platform. Poleg tega 14. člen Direktive o elektronskem poslovanju določa, da spletna platforma ne odgovarja glede vsebine, ki jo je shranila na zahtevo uporabnika, pod pogojem, da dejansko ne ve za nezakonito dejavnost, oziroma, če za to izve, da brez odlašanja odstrani ali onemogoči dostop do vsebine (gre za t. i. varni pristan ali “safe harbour”). V zvezi s tem nosi platforma obveznost, da skrbno obravnava vsa dejstva in okoliščine, za katere izve v okviru obvestil glede konkretnih nezakonitosti, česar ni mogoče zamenjati z obveznostjo po splošnem in dejavnem raziskovanju dejstev in okoliščin. S tem se po mnenju AG skuša preprečiti, da bi morale platforme reševati zapletena pravna vprašanja in se preleviti v razsodnika zakonitosti na spletu. Prekomerno odstranjevanje brez obravnave relevantnih kontekstualnih elementov bi namreč lahko ogrozilo svobodo izražanja.
AG je tako v svojih sklepnih predlogih zaključil, da v skladu s trenutno zakonodajo EU spletne platforme kot je YouTube ne morejo neposredno odgovarjati za nezakonito vsebino, ki jo na platformo naložijo njeni uporabniki. Direktiva 2019/790, ki se za zadevni spor ne uporablja in ki jo bodo morale države članice še implementirati v nacionalne pravne rede najkasneje do 7. junija 2021, bo režim odgovornosti spremenila. 17. člen namreč določa, da bodo platforme morale s strani imetnikov pravic pridobiti dovoljenje za naložitev zaščitenih del, sicer bodo lahko avtorsko-pravno odgovarjale. To v praksi pomeni, da bodo platforme morale vzpostaviti filtre za odstranjevanje krščečih vsebin, če se bodo odgovornosti želele izogniti. To bo lahko pripeljalo do prekomernega odstranjevanja vsebin, kar je v nasprotju s tem, na kar je AG izrecno opozoril v svojih sklepnih predlogih. O potencialnem konfliktu s svobodo izražanja bo Sodišče EU odločalo v zadevi Poljska proti Parlamentu in Svetu (C-401/19).
Glede mnenja AG v zadevi YouTube/Cyando je potekal tudi webinar, ki sta ga organizirala IPKat in BLACA, in kjer so svoja stališča predstavili Eleonora Rosati, Julia Reda in Lauri Rechardt. Posnetek webinarja si lahko ogledate tukaj.
Veliki odbor Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) je končno odločil, da figurativne znamke ‘COVIDIOT’ ni mogoče registrirati kot blagovne znamke EU.
V oddaji Panoptikum z naslovom Literatura na sodišču, v kateri je nastopila tudi dr. Maja Bogataj Jančič, da je pojasnila pravne pojme, je bilo govora tudi o plagiatih in kršitvah avtorskih pravic. Oddaja je izzvenela kot poskus opravičevanja moralne zavržnosti problematičnih ravnanj avtorice Babnik Ouattara, kar je zelo sporno.
Komentar predstavnic ERA za ukrep 2 za Slovenijo, dr. Maje Bogataj Jančič (ODIPI) in Ane Fidler (CTK), na osnutek Nacionalne strategije intelektualne lastnine.
V torek, 17. 10. 2023, s spremljevalno delavnico v sredo, 18. 10. 2023, je potekal že 4. Dan odprtega znanja. Letos je potekal v organizaciji Open Data and Intellectual Property Institute (ODIPI) in ob podpori Knowledge Rights 21 (KR21).