Na IPI pravno svetujemo glede vseh vprašanj s področja avtorskih pravic in strankam pravno svetujemo pri upravljanju avtorskih pravic. Pripravljamo različne avtorske in licenčne pogodbe, svetujemo pri oblikovanju poslovnih modelov, pripravljamo pravna mnenja  s področja avtorskih pravic. Strankam svetujemo pri pogajanjih in jim pomagamo preprečevati posege v njihove avtorske pravice. Svetujemo tudi v primeru sodnih sporov s področja avtorskih pravic. Za več informacij nam pišite na info@ipi.si.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v 5. členu določa definicijo avtorskega dela in pogoje za avtorskopravno varstvo. Avtorska dela so definirana kot individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. ZASP v nadaljevanju primeroma našteva stvaritve, ki se štejejo kot avtorska dela. To so zlasti govorjena dela, pisana dela, glasbena dela z besedilom ali brez besedila, gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela, koreografska in pantomimska dela, fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju, avdiovizualna dela, likovna dela, arhitekturna dela, dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja, kartografska dela ter predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave.

Za avtorja avtorskega dela se po ZASP šteje fizična oseba, ki je to delo ustvarila, pri čemer se ne zahteva tudi njena poslovna sposobnost. Avtorju avtorska pravica pripade avtomatično, že na podlagi samega dejstva, da je ustvaril avtorsko delo, brez kakršnihkoli formalnosti. Če ni v ZASP določeno drugače, traja avtorska pravica za čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti. Ko ta rok preteče, avtorsko delo ni več avtorskopravno varovano, ampak postane del t. i. javne domene, kar pomeni, da je na voljo za splošno uporabo. Avtor lahko z avtorsko pogodbo posamične materialne pravice prenese na drugo osebo v zameno za plačilo (avtorski honorar). Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer se nejasne določbe razlagajo v avtorjevo korist.

Avtorska pravica je v 15. členu ZASP določena kot enovita pravica, iz katere izhajajo moralne avtorske pravice (izključna osebnostna upravičenja), materialne avtorske pravice (izključna premoženjska upravičenja) in druge pravice avtorja (druga upravičenja).

a) Moralne pravice

Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela. Te pravice praviloma niso časovno omenejne in niso prenosljive, so pa podedljive, razen pravice skesanja. Pod moralne avtorske pravice spadajo:

– pravica prve objave (17. člen ZASP);
– pravica priznanja avtorstva (18. člen ZASP);
– pravica spoštovanja dela (19. člen ZASP);
– pravica skesanja (20. člen ZASP).

b) Materialne pravice

Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da lahko avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela (te pravice so časovno omejene, so prenosljive in podedljive):

– pravica reproduciranja (23. člen ZASP);
– pravica distribuiranja (24. člen ZASP);
– pravica dajanja v najem (25. člen ZASP);
– pravica javnega izvajanja (26. člen ZASP);
– pravica javnega prenašanja (27. člen ZASP);
– pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami (28. člen ZASP);
– pravica javnega prikazovanja (29. člen ZASP);
– pravica radiodifuznega oddajanja (30. člen ZASP);
– pravica radiodifuzne retransmisije (31. člen ZASP);
– pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja (32. člen ZASP);
– pravica dajanja na voljo javnosti (32.a člen ZASP);
– pravica predelave (33. člen ZASP);
– pravica avdiovizualne priredbe (104. člen ZASP).

c) Druge pravice

Druge avtorske pravice so:

– pravica dostopa in izročitve (34. člen ZASP);
– sledna pravica (35. člen ZASP);
– pravica javnega posojanja (36. člen ZASP);
– pravica do nadomestila (37. člen ZASP).