Poročilo okrogle mize “Evropa potrebuje dobro reformo avtorskega prava”

V petek, 7. septembra 2018, je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom “Evropa potrebuje dobro reformo avtorskega prava“, ki so jo organizirali Inštitut za intelektualno lastnino, Inštitut za primerjalno pravo, inštitut Danes je nov dan, zavod Državljan D in iniciativa Opening Up Slovenia. Dogodek je bil organiziran z namenom, da bi lahko zelo različni deležniki, ki zagovarjajo zelo različne interese v procesu reforme avtorskega prava v EU, predstavili svoja stališča in poglede o Predlogu direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Dogodek je v celoti snemala Slovenska tiskovna agencija.

Okroglo mizo je odprla in jo kasneje tudi povezovala dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. V svojem uvodnem nagovoru je predstavila organizatorje okrogle mize in izpostavila tudi svoje različne vloge v postopku reforme avtorskega prava, med njimi tudi vlogo zunanje pravne svetovalke Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport v Sloveniji in vlogo sodelavke v organizaciji Communia, ki se zavzema za dobro reformo avtorskega prava za izobraževanje v EU. Poudarila je, da je avtorsko pravo režim za spodbujanje ustvarjalnosti in razširjanje znanja, ki deluje dobro samo, če so uravnoteženi različni interesi. Tradicionalno se je to področje dotikalo na eni strani deležnikov kot so ustvarjalci in na drugi strani založnikov oziroma producentov in potem teh dveh skupin deležnikov skupaj proti uporabnikom avtorskih del. Z razvojem digitalne tehnologije so pomembni dodatek k temu tradicionalnemu trikotniku postali tudi uporabniki spleta. Izpostavila je tudi, da pri urejanju spleta, ne smemo pozabiti, da internet ni samo trgovina z avtorskimi deli, ampak tudi prostor za komuniciranje in izobraževanje, poleg tega, da je seveda tudi prostor za izmenjavo in trgovino avtorskih del.

Sledil je videoposnetek, ki je predstavil različna stališča glede predlagane reforme, za katero je moderatorka poudarila, da se strinjamo vsi, da je nujna, saj je bila zadnja sprememba avtorskega prava v EU skoraj 20 let nazaj, to je v času pred pojavom pametnih telefonov, socialnih omrežij in velikih spletnih platform. Video predstavitev se je osredotočila na razloge za in razloge proti najbolj problematičnima in tudi razvpitima členoma 11 in 13. Zagovorniki 11. člena direktive, ki uvaja t. i. sorodno pravico za medijske založnike, menijo, da kvaliteta novinarstva v Evropi in po svetu močno vpada, ker naj bi bili novinarji slabo ali pa sploh ne plačani. Nasprotniki 11. člena pa menijo, da je uvedba take pravice predstavlja veliko grožnjo za uporabnike in njihovo pravico do linkanja ter da bo to negativno vplivalo na način, kako komuniciramo na internetu. 13. člen, ki ponudnikom storitev informacijske družbe nalaga vzpostavitev filtrov za zaščito avtorskopravno varovanih vsebin, bi po mnenju zagovornikov ustvarjalcem zagotovil pošten kos pogače za poplačilo njihovega truda. Nasprotno, primeri povsem zakonitih vsebin, ki so jih taki filtri v preteklosti neupravičeno odstranili, govorijo proti 13. členu.

V nadaljevanju sta bila predvajana videoposnetka izjave dveh evropskih poslancev, ki sta pomembna akterja v procesu reforme. Axel Voss, ki je tudi snovalec 11 in 13. člena, je poudaril, da bo določba spodbujala platforme k sklepanju licenčnih pogodb z imetniki avtorskih pravic, saj bodo v nasprotnem primeru te odgovarjale, na drugi strani pa bodo uporabniki razbremenjeni odgovornosti, če bodo na platformo naložili neko avtorskopravno zaščiteno vsebino. Poslanka Julia Reda na drugi strani meni, da vzpostavitev direktne odgovornosti platform ne bo imela za posledico, da se bo za vsako avtorskopravno varovano vsebino v Evropi sklenila licenčna pogodba, ker takšne licence oziroma licenc na trgu ni. Posledica 13. člena bo posledično predvsem ta, da bodo platforme prisiljene uporabljati filtre, kar pa bi močno poseglo v svobodo izražanja na internetu, saj bo odstranjeno veliko vsebin, ki jih sicer avtorsko pravo ne prepoveduje. Poleg tega taka ureditev naj ne bi bil v korist Evropi, saj še dodatno krepi moč ameriških spletnih gigantov, kot sta Google in Facebook, ki sta že investirala milijone v razvoj takih filtrov, ki pa si jih manjše platforme ne morejo privoščiti. Poslanka prav tako nasprotuje 11. členu in uvedbi t. i. davka na linkanje, saj da je bil tak davek že uveden v Nemčiji, kjer je spodletel. Cilj davka je bil omejiti moč Googla, vendar je bil njegov učinek ravno obraten. Google je namreč na koncu dobil zastonjsko licenco, njegovi konkurenti pa se morajo za te licence še vedno boriti in posledično tudi boriti za obstoj na trgu.

Na govorniški oder je nato stopil izredni profesor dr. Klemen Podobnik, ki med drugim predava predmet pravo intelektualne lastnine na Pravni fakulteti v Ljubljani in je slušateljem predstavil širše materialno ozadje, ki je botrovalo predlogu direktive. Po njegovem mnenju je razprava o reformi avtorskega prava, ki jo spremljamo v zadnjem času, izgubila fokus. Zašli smo namreč v preveč partikularna vprašanja na škodo univerzalnih problemov, ki so prisotni. Tak problem je že samo dejstvo, da avtorsko pravo in pravo intelektualne lastnine ne moreta zagotoviti želenega ravnotežja. Sporen je že sam termin intelektualne lastnine kot kvazistvarne pravice na imaterialni dobrini, tj. podatku, ki je neuničljiv in nerivalen v smislu dobrine. Naslednja težava je precepcija sistema nastajanja in distribucije avtorskih del, ki ima temelje v 16. in 17. stoletju. Takrat je bilo tiskanje knjig in njegova distribucija izjemno draga, zato smo potrebovali posrednike, ki so to financirali. Danes je strošek pošiljanja avtorskega dela v digitalni obliki ničeln, zato se po njegovem mnenju postavlja vprašanje, ali so posredniki sploh še potrebni. Še eno pomembno vprašanje je dojemanje interneta, ki ga je profesor definiral kot družbeno stanje, v katerem so lahko vsi z vsemi povezani. Internet omogoča bolj učinkovito prenašanje informacij, ki ni centralizirano, s tem pa tudi mediji, ki niso več tako učinkoviti, izgubljajo na pomenu kar se tiče te naloge. Profesor je zaključil, da si avtorsko pravo zasluži drugačno reformo, ki bo v neki svetli prihodnosti odpravila kulturno, umetniško, duhovno in znanstveno deprivacijo, kar je tudi bistvo avtorskega prava.

Že med nastopom profesorja dr. Podobnika oziroma prav zaradi njega so okroglo mizo protestno zapustili najprej Gregor Štibernik iz Zavoda AIPA, nekaj minut za njim Luka Novak iz Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja – SAZOR GIZ k.o., nato pa še Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije, ki so bili na okroglo mizo povabljeni, da predstavijo prednosti in slabosti direktive oziroma svoje stališče o direktivi z vidika interesov deležnikov, ki jih zastopajo. Razprava se je torej nadaljevala v bistveno okrnjeni zasedbi, kar pa je bilo delno sanirano s tem, da se je Nikola Sekulovič iz skupine Dan D ponudil, da bo v delu, kjer so bili povabljeni k besedi »najbolj zainteresirani poslušalci« predstavil vidik imetnikov avtorskih pravic, Rudi Zaman pa je vidik založnikov kot eden od direktorjev SAZOR-ja na kratko predstavil v delu, kjer je bila k zastavljanju vprašanj oziroma podajanju stališč povabljena publika.

V nadaljevanju dogodka so bili različni deležniki povabljeni, da predstavijo prednosti in slabosti predlagane direktive s svojega zornega kota.

Dr. Vesna Čopič, predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je opozorila na pomembnost izjeme za izobraževanje, ki jo predlog uvaja v 4. členu. Izpostavila je, da šolniki potrebujejo enotno ureditev po celi EU, ki bi omogočala, da bi pri pouku za nekomercialne izobraževalne namene prosto uporabljali avtorska dela in da ta raba ne bi bila ozko omejena samo na odprta omrežja in internet. Pritožila se je, da je direktiva, ki naj bi izjemo uvedla, v nasprotju sama s seboj – na eni strani je njen cilj uvedba izjeme in harmonizacija, na drugi strani pa ta uvedba omenjene izjeme ni obvezna za države članice, saj jo lahko v primerih, ko so na trgu na voljo licence s strani založnikov, sploh ne uvedejo.

Neodvisni digitalni strateg in umetnik Vuk Ćosić je povedal, da je zanj internet ojačevalec družbenih odnosov in da ga skrbi, da smo dopustili, da se internet, ki je bil nekoč prostor svobode, prelevi v prostor strahu.

Svoje dojemanje interneta je delil tudi nacionalni glasnik digitalne tehnologije, dr. Marko Grobelnik iz Instituta Jožef Štefan. Opisal ga je kot kristal, ki ga z napačnim udarcem lahko poškodujemo, s pravim prijemom pa ga lahko izboljšamo. Po njegovem mnenju pomeni direktiva hud udarec v kristalno strukturo interneta.

Mojca Jarc iz Ministrstva za javno upravo, ki pokriva tudi informacijsko družbo, je kot glavno prednost izpostavila zagotovitev pravičnega nadomestila imetnikom za uporabo njihovih del na internetu. Na ministrstvu pa kot glavno slabost vidijo poseganje v veljavno ureditev interneta, ki izhaja iz Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju, in potencialno nevarnost, da vsebine, ki niso zanimive za širši krog ljudi ne bodo objavljene na spletu, kar bi lahko negativno vplivalo na trge majhnih držav in na kulturno raznovrstnost objavljenih vsebin.

Žiga Vrtačič je povedal, da na inštitutu Danes je nov dan niso proti reformi, ampak proti določenim rešitvam, ki jih direktiva prinaša. Tako niti slučajno niso zadovoljni z 11. členom. Povedal je, da linki z direktivo ne bodo postali plačljivi, ampak ostajajo taki kot so, spreminjajo pa se t. i. snippeti, tj. naslov in opis linka, ki naj bi bili po novem avtorskopravno varovani, kar korenito spreminja internet. Če so na spletu linki kot ceste, so snippeti smerokazi, brez katerih ni internet oziroma brez njih internet funkcionira bistveno drugače. Glede 13. člena se po njegovem pozablja na domnevo nedolžnosti. Vnaprejšnje preverjanje vsebin se mu zdi nesmiselno ob trenutni ureditvi, ki avtorjem omogoča zahtevati odstranitev vsebine, ki krši njihovo avtorsko pravico. Razvoj filtrov kot jih zahteva direktiva pomeni delo petdesetih programerjev v enem letu, kar si lahko privoščijo le največji igralci, manjši igralci pa bodo primorani te filtre kupovati ali pa se igri na trgu odreči.

Na nevarnosti, ki prežijo za 13. členom, je opozoril tudi mag. Mira Pušnika, iz Centralne tehnične knjižnice Univerze v Ljubljani, ki je sicer tudi predsednik Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost. Meni, da bi uvedba filtrov lahko ogrozila nemoteno izvajanje javne službe, ki je odvisna tudi od številnih komercialnih strani, ki ponujajo vsebine, in dodatno obremenila delo v knjižnicah.

Čeprav je bilo na okrogli mizi največ govora o 11. in 13. členu, so se deležniki opredelili tudi do nekaterih drugih določb. Mag. Pušnik je izpostavil 2. člen, ki vsebuje opredelitve nekaterih osnovnih pojmov in naj bi bil napisan preohlapno. Zakonodajalec se očitno ni vprašal, kaj je to internet, komu služi in čigav sploh je. Problematičen naj bi bil tudi 3. člen, ki govori o tekstovnem in podatkovnem rudarjenju in ki po mnenju dr. Grobelnika diši po obdavčevanju znanja.

K predstavitvi svojih stališč na dogodku so bili povabljeni tudi slovenski predstavniki v Evropskem parlamentu. Odzvali so se poslanec Ivo Vajgl, poslanec Franc Bogovič, poslanec Lojze Peterle, poslanec dr. Igor Šoltes in poslanka Tanja Fajon.

V pismu, ki ga je udeležencem prebrala moderatorka, je svoje stališče izrazil evropski poslanec Ivo Vajgl. Pravi, da že dolgo ni neka tema tako razdvajala Evropskega parlamenta kot je to sedaj v primeru direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Izkazalo se je, da ni vedno mogoče z enim dokumentom hkrati urediti več zadev, ki so si po svoji vsebini tako različne in nasprotujoče. Avtorske pravice majhnih avtorjev oziroma ustvarjalcev v odnosu do velikih korporacij bi po njegovem mnenju morali urejati ločeno. Sam se bo o podpori ali nepodpori direktive odločil, ko bo njeno besedilo dokončno.

Prek videoposnetka je svoj pogled predstavil tudi poslanec Franc Bogovič, ki je podpornik direktive v takšni obliki, kot bodo o njej glasovali na septemberskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Po njegovem je današnji digitalni trg v katastrofalni položaj postavil kulturne ustvarjalce, glasbene producente in novinarje, saj njihovo avtorsko delo ni zaščiteno. Nova ureditev naj bi zagotovila pravičenjšo delitev prihodkov, ki jih ustvarjajo velike spletne platforme. Po njegovem mnenju direktiva nikakor ne posega v pravice uporabnika interneta in da bo še naprej prost dostop do avtorskih vsebin za izobraževalne in raziskovalne inštitucije, za tiste ki varujejo kulturno dediščino, za blogerje, za nosilce spletnih trgovin ter za vse ostale, ki ne ustvarjajo prihodkov s trženjem avtorskih vsebin. Poslanec je na koncu povedal, da se na področju Evropske unije vodi organizirana kampanija proti direktivi, v kateri sodelujejo spletni giganti na čelu z Googlom, ki so investirali več kot trideset milijonov evrov za ohranitev obstoječega stanja. Nosilec te kampanije v Sloveniji naj bi bil tudi zavod Danes je nov dan, ki je v zadnjih dveh letih več kot devetdeset odstotno financiran s strani fundacije Google DNI.

 *Zaradi teh obtožb so vsi soorganizatorji okrogle mize poslancu dan pred okroglo mizo pisali odprto pismo, v katerem so poslanca pozvali, naj preneha z manipulacijami in zavajanji in naj se opraviči. Danes je nov dan je namreč že takoj, ko je poslanec Bogovič prvič pričel z obtožbami javno pojasnili vire sredstev in njihov namen ter poslanca Bogoviča usmerili k objavam na spletu, kjer je vse v povezavi s sredstvi tudi transparentno objavljeno. Na to odprto pismo je poslanec Bogovič odgovoril, vendar ne z opravičilom, ampak s ponavljanjem navedb o Danes je nov dan in eskaliral z novo neresnico, da so podpisniki odprtega pisma in soorganizatorji okrogle mize proti direktivi in proti ustvarjalcem, kar spet ni res, kar naj bi dokazovala tudi organizacija in zlasti razprava na okrogli mizi, ki je predmet tega poročila.

Dr. Igor Šoltes, ki je bil edini od evropskih poslancev na okrogli mizi tudi osebno prisoten, je poudaril, da ravnotežja, o katerem je toliko govora, v tem trenutku ni. Temu zlasti botruje dejstvo, da so definicije iz direktive napisane tako splošno, nejasno in nepregledno, da odpirajo več vprašanj, kolikor je odgovorov nanje. To lahko povzroči zelo široko polje interpretacije, kar slabi pravno varnost in spodbuja temeljno intenco ravnotežja. Poslanec je mnenja, da Evropska komisija pri oceni učinkov direktive ni opravila domače naloge, saj da ni naredila analize posledic za svetovni splet, za področje zasebnosti, varstvo osebnih podatkov in izobraževanje. Pomanjkanje ustrezne ocene učinka je po njegovem mnenju pripeljalo do tega, da je bila direktiva v Evropskem parlamentu deležna več kot dvesto (200) amandmajev, tako da sedaj velika večina poslancev sploh ne ve, kakšna bo njena dokončna oblika na glasovanju prihodnji teden.

Naslednji je bil na vrsti posnetek evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, ki je pojasnil, da so ga zadnja soočenja argumentov prepričala, da bo podprl začetek pogajanj v trialogu med Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in Svetom. Sedanji status quo je po njegovem mnenju za Evropo in za evropske državljane slab in dolgoročno škodljiv. Meni tudi, da je ponujeni predlog dobra osnova za vzpostavitv bolj poštenega odnosa do avtorjev. Po njegovem stališču strašenje s cenzuro interneta, filtri, davki na povezave, omejevanjem svobode interneta in podobnim nima podlage v resnici. Spoštovanje pravic avtorjev ne ogroža svobode interneta, niti svobode uporabnikov, omejuje pa samovoljno razpolaganje velikih platform z nezaščiteno avtorsko vsebino.

Kot zadnja evropska poslanka je prek videoposnetka spregovorila mag. Tanja Fajon, po mnenju katere sta 11. in 13. člen za popravo krivic avtorjev nesprejemljiva, saj sta neuravnotežena, omejujoča in neskladna z evropskim pravnim redom. Opozorila je tudi, da sta 3. in 4. člen sicer izjemnega pomena za izobraževanje, raziskovanje in doseganje ciljev programa Obzorje 2020, vendar bi potrebovala nujne izboljšave. Strinja se, da Evropska unija nedvomno potrebuje spremembo zakonodaje o avtorskem pravu, vendar se moramo ob ponujenem predlogu vprašati, kakšno ceno bo za to treba plačati in predvsem, kdo jo bo plačal.

Na koncu so svoje videnje podali tudi trije “najbolj zainteresirani poslušalci”, kot jih je poimenovala moderatorka okrogle mize. Domen Savič iz zavoda Državljan D je svoje stališče interpretiral skozi štiri čusta, in sicer žalost, jeza, zgroženost in veselje. Povedal, da je žalosten, da se debata vrti okrog osnovnih definicij, kaj internet sploh je, namesto da bi se pogovarjali o dejanskih problemih. Poleg tega je jezen zaradi načina, kako se je direktiva sprejemala, ter zgrožen nad nivojem debate, ki se je razvila v zmerjanje, kdo je in kdo ni Googlov plačanec. Je pa navsezadnje izredno vesel, da debata poteka v nekem širokem okviru, kjer predstavniki različnih industrij, različnih panog in različnih starosti branijo vsak svoj interes in iščejo rešitve.

Nikola Sekulovič iz skupine Dan D, ki se je ponudil za to vlogo, da bi kljub protestnem odhodu treh povabljenih predstavnikov deležnikov, vendar nekdo zagovarjal interese imetnikov pravic, je za začetek povedal, da sam Googla, Facebooka, Amazona in Youtuba ne more povezovati s svobodo, saj so to zanj novodobni posredniki, o katerih se danes pogovarjamo namesto o založnikih oziroma distributerjih v fizičnem smislu. Take platforme imajo možnost odpirati ali zapirati svoja vrata, rangirati vsebine avtorjev po nekih ključih, ki so njim lastni, omogočiti trgovanja, monetarizacijo in konec koncev tudi milijonske ali celo milijardne profite. Meni, da če ima nekdo koristi od njihovega dela, je dobro, da vsaj nekaj drobtin dobijo tudi avtorji, ki omogočajo, da ta korist sploh nastane.

Svoje stališče je predstavil tudi docent dr. Matija Damjan iz Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Tudi sam se je strinjal, da če v Evropi govorimo o enotnem digitalnem trgu, potem je potrebna enotna ureditev evropskega digitalnega prava. Po njegovem je bila dosedanja ureditev odgovornost internetnih posrednikov, ki je šla v smeri njihove tehnične nevtralnosti, kar dobro urejena. Direkitva pa po novem internetne posrednike sili v vlogo ponudnikov vsebin, kar obrača kompromis glede njihove odgovornosti. Gre za slab zakonodajni pristop, ki ima za posledico netransparentno ureditev, zato je zanj ta direktiva izgubljena priložnost.

V imenu kolektivne organizacije SAZOR (in namesto Luke Novaka, ki je protestno odšel) ki združuje več kot tisoč avtorjev in preko sto slovenskih založb, spregovoril eden izmed njenih direktorjev, Rudi Zaman. Povedal je, da je stališče avtorjev, da so spremljali deset let nastajanje zaščite avtorskih del v osnovnih in srednjih šolah pri fotokopiranju in za to niso prejeli nobenega nadomestila. Rezultat tega razmišljanja se po njegovem mnenju odraža tudi pri nastajajočem predlogu direktive, kjer se avtorji bojijo, da bodo njihova dela ostala nezaščitena in da bodo ostali brez pravične nagrade za njihovo delo.

Okroglo mizo je dr. Maja Bogataj Jančič zaključila z ugotovitvijo, da je očitno, da je zelo veliko vprašanj ostalo še odprtih in da celovite slike nimajo niti različni deležniki. Izrazila je upanje, da bo debata, ki se je danes odvijala, spodbudila evropske poslanke in poslance, da še enkrat pretehtajo ta vprašanja, dobro pretehtajo 200 amandmajev, ki je vloženih, in sprejmejo boljši predlog direktive.