Spremembe avtorskopravne zakonodaje po sprejemu ZASP-I in ZKUASP-A
Državni zbor je po letu in pol, kolikor je trajal celoten postopek sprejemanja novel Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), konec septembra sprejel obe noveli v nujnem postopku. V novelah je Slovenija implementirala Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na digitalnem trgu, v nujnem postopku naj bi se sprejemali zaradi grožnje kazni zaradi prepozne implementacije.
Tekom celotnega postopka so deležniki s področja raziskovanja, izobraževanja, ohranjanja kulturne dediščine in ostalih področij v javnem interesu množično podajali pripombe, predloge in mnenja glede primerne implementacije direktive. Znova in znova so bili njihovi predlogi večinoma preslišani.
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so ob sprejemu zakona napovedali, da v prihodnje z deležniki načrtujejo nadaljnje razprave glede razvoja avtorskopravne zakonodaje. Prvi javni posvet je potekal 6. 12. 2022 na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino je na posvetu zastopala ZRC SAZU, KOsRIS, Univerzo v Ljubljani, CTK UL in Arnes, Univerzitetno knjižnico Maribor, Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije in Visokošolski sindikat Slovenije.
Dan zatem, 7. 12. 2022, je Inštitut za intelektualno lastnino v sodelovanju s KOsRIS, ZRC SAZU, CTK UL in Univerzo v Ljubljani organiziral novinarsko konferenco na temo sprejema in nadaljnjega razvoja avtorskopravne zakonodaje. Na njej so govorili dr. Jerneja Fridl (ZRC SAZU), mag. Miro Pušnik (CTK UL) in dr. Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino, nacionalna koordinatorka projekta Knowledge Rights 21).
Dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta, je ob tej priložnosti izrazila optimizem glede nadaljnjega razvoja avtorskopravne zakonodaje. Izpostavila je, da so se deležniki na področjih javnega interesa v zadnjem času začeli zavedati pomena izjem in omejitev v avtorskem pravu, ki pomembno vplivajo na njihovo delo in zahtevali, da se jih obravnava enakovredno kot deležnike s področij zasebnih interesov.
Opozorila je, da tekom sprejemanja novel ZASP in ZKUASP ter postopka implementacije Direktive ni bilo tako. Številni deležniki so med postopkom podajali pripombe, mnenja in strokovno obrazložene in utemeljene predloge, ki so bili znova in znova spregledani. Ne le to, v zakonu, ki naj bi bil sprejet v nujnem postopku zaradi zamude pri implementaciji evropske direktive, so bile vključene številne določbe v prid zasebnim interesom imetnikom pravic avdiovizualnih del, ki z implementacijo direktive niso imeli veze. Gre za zlorabo demokratičnega postopka. Maja je tudi izpostavila razliko med avtorji oziroma ustvarjalci in imetniki pravic, ki jih avtorskopravna zakonodaja enači, dejansko pa gre za dve različni skupini.
Pohvalila je spremembi na področju besedilne in podatkovne analitike (text and data mining) in splošno izjemo za znanstveno raziskovanje in opozorila, da bi bilo obe določbi še treba izpopolniti.
Izpostavila je, da so deležniki lahko upravičeno ogorčeni, saj so bili v tako dolgotrajnem postopku oblikovanja in sprejemanja zakona preslišani na področjih, ki bodo lahko ovirala odprto znanost in odprto izobraževanje, sploh ker gre v tem delu za spremembe zakonodaje, ki niso bile v zvezi z implementacijo Direktive. Tudi pri ureditvi izjeme za poučevanje so bili preslišani. Čeprav je zakonodajalcu evropska direktiva dovoljevala ureditev, kjer bi izjemo lahko implementiral kot prosto uporabo del v ta namen, se je namesto tega odločil za obveznost plačila nadomestila in možnost izničenja izjeme v primeru, da so na trgu na voljo licence založnikov.
Dr. Jerneja Fridl iz ZRC SAZU je izrazila zaskrbljenost, da so pripravljalci zakona raziskovalce odpravili zelo rokohitrsko. Pozdravljajo sicer splošno izjemo za znanstveno raziskovanje in izjemo za podatkovno in besedilno rudarjenje. Vendar bi bilo potrebno obe izjemi popraviti. Izjema za znanstveno raziskovanje bi morala vključevati uporabo del v obsegu, ki ga opravičuje nekomercialni namen. Tudi definicija zakonitega dostopa, ki je bila sprejeta v kontekstu izjeme za besedilno in podatkovno analitiko, je ožja kot definicija, ki jo zahteva implementirana direktiva, s čimer neutemeljeno oža izjemo. Skrb je izrazila tudi ob ureditvi novih določb, na podlagi katerih se avtorji ne morejo odpovedati novim pravicam do nadomestila, kar onemogoča poln učinek odprtih licenc, ki so en od samih temeljev odprte znanosti. Izrazila je željo, da bi v prihodnosti imeli večjo vlogo pri oblikovanju avtorskopravne zakonodaje in pozdravila prihodnje posvete in oblikovanja strategije varovanja intelektualne lastnine, v katere morajo biti vključeni tudi raziskovalci.
Mag. Miro Pušnik, direktor CTK UL, je opozoril na pomen odprte znanosti v slovenskem in evropskem raziskovalnem prostoru na primeru aktualnih evropskih in slovenskih projektov in strateških aktov. Gre za eno od osrednjih politik Evropske komisije in slovenske zakonodaje na tem področju. Odprte licence so tako v evropskem kot slovenskem prostoru temeljni gradnik odprte znanosti, zaradi česar so bili predlogi CTK UL tekom sprejemanja ZASP osredotočeni na to področje. Izpostavil je nasprotne zasebne interese večjih mednarodnih založnikov. V luči vloge odprtih licenc je kritično ocenil nove neodpovedljive pravice do nadomestila, ki raziskovalcem onemogočajo polno uporabo odprtih licenc, in obžalovanje, da so bili številni predlogi CTK UL na to temo preslišani in ignorirani, ignorirane pa so bile tudi obstoječe strategije odprte znanosti in stanje raziskovalnega prostora. Nihče od deležnikov, ki so javno posredovali svoje predloge, ni oporekal predlogom CTK UL na to temo, pa sta jih URSIL in MGRT vseeno zavrnila. V demokratični družbi naj bo oblikovanje avtorskopravne zakonodaje bistveno bolj transparentno in usklajeno s strategijami na drugih pomembnih področjih v družbi.
Preberite si izjave v celoti:
Veliki odbor Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) je končno odločil, da figurativne znamke ‘COVIDIOT’ ni mogoče registrirati kot blagovne znamke EU.
V oddaji Panoptikum z naslovom Literatura na sodišču, v kateri je nastopila tudi dr. Maja Bogataj Jančič, da je pojasnila pravne pojme, je bilo govora tudi o plagiatih in kršitvah avtorskih pravic. Oddaja je izzvenela kot poskus opravičevanja moralne zavržnosti problematičnih ravnanj avtorice Babnik Ouattara, kar je zelo sporno.
Komentar predstavnic ERA za ukrep 2 za Slovenijo, dr. Maje Bogataj Jančič (ODIPI) in Ane Fidler (CTK), na osnutek Nacionalne strategije intelektualne lastnine.
V torek, 17. 10. 2023, s spremljevalno delavnico v sredo, 18. 10. 2023, je potekal že 4. Dan odprtega znanja. Letos je potekal v organizaciji Open Data and Intellectual Property Institute (ODIPI) in ob podpori Knowledge Rights 21 (KR21).